Sparrowe (2005) ugotavlja, da čez čas sledilci prevzamejo pozitivna psihološka stanja od svojih vodij, kar prispeva k njihovem lastnemu razvoju in avtentičnosti.

Sparrowe (2005) trdi, da avtentični vodje svojo identiteto gradijo na zgodbah, ki odražajo njihove življenjske izkušnje, vrednote in smisel.

Sparrowe (2005) ponuja drugačen pogled na avtentičnost vodenja z orisom hermenevtične filozofije, ki temelji na zgradbi lastne pripovedi.

Sparrowe (2005) dodaja, da so avtentični vodje tisti, ki služijo kot moralni in etični vzor, zaradi svojih osebnih vrednot in lastnosti.

Sparrowe (2005) je namreč mnenja, da imajo drugi odločilno vlogo pri oblikovanju življenjskih zgodb skozi dogodke in kontakte.

Sparrowe (2005) navaja pomemben dejavnik pri samozavedanju in tega vidi v spoznavanju samega sebe.

Sparrowe (2005, str. 423) meni, da so za samoregulacijo pomembna splošno sprejeta etična pravila in izražanje pozitivnega psihološkega kapitala.

Po mnenju Sparrowe (2005) avtentično vodenje izstopa od drugih pristopov vodenja zaradi specifičnih lastnosti vodje, zlasti njegovega samozavedanja, moralnih vrednot in načina odločanja.

Sodobnejši pristopi, kot jih opisuje Sparrowe (2005), izpostavljajo, da avtentičnost ni zgolj rezultat introspektivne samorefleksije, temveč tudi rezultat interakcij z drugimi.

Vpliv poteka skozi kontinuirane interakcije v etično naravnanem okolju, ki temelji na zaupanju, iskreni komunikaciji ter podpori osebnemu razvoju (Sparrowe, 2005).

Saj se zaveda , da ga lahko vsaka povratna informacija naredi boljšega in mu omogoča , da še bolje spozna samega sebe ( Sparrowe , 2005 ) .

Konsistentnost vedenja je rezultat usklajenosti med samozavedanjem in samoregulacijo, saj usklajenost v vedenju vodje iščejo tudi njegovi sledilci (Sparrowe, 2005).

Pomemben del samoregulacije je tudi delovanje v skladu s splošno sprejetimi etičnimi pravili in izražanje pozitivnega psihološkega kapitala (Sparrowe, 2005).

Sestavni del samoregulacije sta tudi vedenje v skladu s splošno sprejetimi etičnimi pravili in izražanje pozitivnega psihološkega kapitala (Sparrowe, 2005).

Konsistentnost obnašanja vodje je tako rezultat usklajenosti med samozavedanjem in samoregulacijo, saj usklajenost v vedenju vodje iščejo tudi njegovi sledilci (Sparrowe, 2005, str. 423).

Zaposleni opazijo, kako vodja jasno izraža svoja prepričanja, vrednote in cilje ter jih dejansko udejanja v vsakodnevnem vedenju (Sparrowe, 2005).

Ključni izziv avtentičnega vodenja se kaže v zavedanju vodij, da je posameznik najpomembnejši del v organizacijski mreži znanja (Sparrowe, 2005).

Vodjem vseh ravni, ki delujejo v različnih organizacijskih oblikah, je skupno soočanje z izzivom zaradi zmanjšanega upanja in zaupanja sledilcev (Sparrowe, 2005, str. 420).

Ta konsistentnost obnašanja je rezultat usklajenosti med samozavedanjem in samoregulacijo, saj usklajenost v vedenju vodje iščejo tudi njegovi sledilci (Sparrowe, 2005, str. 423).