Cropley (2001) je izpostavil, da okolje ni le pasivni sprejemnik produktov, ki jih oblikujejo ustvarjalni ljudje, temveč določa, kakšne novosti bodo nastale.

Cropley (1993a) meni, da mnogi nadarjeni posamezniki ne pokažejo svoje nadarjenosti že v zgodnjem otroštvu, temveč se nadarjenost razvija kot proces.

Cropley (1992) pravi, da se je s tem, ko so se učitelji čedalje bolj zanimali za ustvarjalnost, pojavila potreba po razvoju testov ustvarjalnosti.

Cropley ( 2005 , str. 15 ) zagovarja stališče , da mora biti prioriteta profesionalnih komunikatorjev jasnost sporočil , ki so osredotočena na komuniciranje organizacijske strategije rasti .

Cropley ( 2009 , str. 15 ) poudarja , da predstavlja del učinkovitega komuniciranja odkritost glede prihodnosti organizacije – in s tem tržno , poslovno in osebno razumevanje sporočila .

Cropley (2001) produkte ustvarjalnega procesa razdeli v dve kategoriji, in sicer v oprijemljive in neoprijemljive produkte.

Cropley (2001) meni, da je za produkcijo novosti potrebno konvergentno in divergentno mišljenje.

Cropley (1992, 28-29) prepozna štiri dejavnike, ki vplivajo na ustvarjalno vedenje: poglobljeno strokovno znanje, talent, veliko namenjenega časa in posvečanja k uresničitvi in priložnost.

Cropley (2015) je kreativnost opredelil kot ustvarjanje tehničnih rešitev za dane probleme.

Cropley (2001) opozarja še na en problem definiranja ustvarjalnosti na podlagi produkta.

Cropley (1992) opozarja, da je pri prepoznavanju ustvarjalnih otrok potrebna previdnost.

Cropley ( 2005 , str. 15 ) poudarja , da mora biti središče interne komunikacije med zaposlenimi in njihovem pozitivnem prispevku .

Cropley (1993a) navaja, da je izobraževanje učiteljev o nadarjenih učencih pomembno.

Cropley (2001) meni, da sta najpomembnejši merili novost in učinkovitost produkta.

Cropley (2019, 321) omenja pojem validacije znotraj okolja, v katerem se določen kreativen izdelek ustvarja.

Lorelei Cropley , profesorica javnega zdravja , ki je pred leti tožila bar v bližini svojega doma zaradi hrupa , pozdravlja protihrupno kampanjo mestne oblasti .

Prepoznavanje ustvarjalnega posameznika temelji na osnovi kazanja ustvarjalnega vedenja ali na osnovi točk, zbranih s pomočjo testov za ocenjevanje ustvarjalnega potenciala (Cropley, 2001).

Divergentno mišljenje omogoča tvorjenje mnogih odzivov, zahteva neobičajno kombiniranje informacij, prepoznavanje povezav med oddaljenimi asociacijami, preoblikovanje informacij v neobičajne oblike (Cropley, 2006).

Obstajajo preizkusi, ki ugotavljajo ustvarjalnost na podlagi preteklih ustvarjalnih dejavnosti in preizkusi, ki ugotavljajo osebnostne lastnosti posameznika, povezane z ustvarjalnostjo (Cropley, 2001).

Te omejitve so osnovna analiza, ki sledi našemu različnemu načinu razmišljanju in vedenju, ki so nujen del procesa reševanja inženirskih problemov (Cropley, 2015).