Heacox (2009) diferenciacijo vidi kot spreminjanje učnega tempa, ravni zahtevnosti in načina poučevanja s ciljem prilagajanja individualnim potrebam, učnim slogom in interesom učencev.

Heacox (2014) učno diferenciacijo opredeljuje kot spreminjanje tempa in stopnje zahtevnosti učenja na tak način, da ga prilagodimo posameznim učenčevim potrebam.

Heacox (2006) pojasnjuje, da se diferenciacija vsebine nanaša na to, kar učimo, torej na temeljne teme, cilje in koncepte, opredeljene v učnem načrtu.

Heacox (2009) pravi, da lahko predstavlja model, po katerem učitelji in učiteljice razvijajo in diferencirajo dejavnosti na vsaki zahtevnostni ravni.

Heacox (2009) meni, da je treba pri diferenciranem pouku upoštevali težavnost, smiselnost, prilagodljivost in raznovrstnost pouka ter poglobljenost.

Heacox (2012, 9) natančno definira, da je diferenciacija pouka prilagajanje poučevanja na ravni vsebine, procesa in izdelka, kar bomo natančneje razdelali v naslednjih poglavjih.

Heacox (2015) definira učno diferenciacijo kot spreminjanje učnega tempa, ravni zahtevnosti, prav tako pa tudi prilagajanje načina poučevanja.

Heacox (2009) opiše razlike glede na potrebe, učni slog in zanimanje učencev, zato je pomembno, da so nove naloge ustrezno diferencirane.

Heacox (2009), ki je priznana strokovnjakinja na področju strategij za povečanje učnega uspeha pri učencih v javnih in zasebnih šolah.

Heacox (2009), ki pravi, da pri tem učni tempo, nivo zahtevnosti in način poučevanja prilagajamo individualnim potrebam učencev.

Heacox (2014) pravi, da je učitelj v procesu diferenciacije in individualizacije tako posrednik kot tudi sodelavec.

Heacox (2009) diferenciacijo opredeli kot spreminjanje učnega tempa, ravni zahtevnosti in načina poučevanja.

Heacox (2009) omenja 4 značilnosti diferenciranega pouka, ki jih lahko povežemo z novimi nalogami pri obravnavi umetnostnega besedila.

Heacox (2009) razlaga, da pri diferenciranem pouku način poučevanja odraža učne sloge in potrebe učencev.

Heacox (2002) navaja razlike med učenci, na katere moramo biti pozorni pri izvajanju diferenciacije.

Heacox (2009, 9) opredeli, da poleg vsebine diferenciramo tudi proces, pri čemer proces pojmuje kot "kako učimo".

Heacox (2009) poudarja štiri zahteve, ki se morajo upoštevati pri diferenciranem pouku.

Heacox (2009, 71) piše, da je fleksibilno razporejanje učencev v učne skupine ključna strategija vodenja diferenciranega pouka.

Heacox (2009) navaja, da bolj nadarjeni učenci hitreje usvojijo snov, ki zajema prvi 2 fazi taksonomije.

Heacox (2009), učitelj pri pouku prilagaja vsebino, proces in tudi izdelek.