sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "svensén".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Svensén (2009: 438) omenja še "intranetni slovar", ki je shranjen na strežniku intraneta kakega podjetja ali inštitucije.
Svensén (2009: 22) je poudaril, da je njegova tipologija le ena izmed več mogočih.
Svensén (prav tam) je predstavil tipično zgradbo sestavka polnopomenske besede z enim pomenom, B.
Zgoščenost se izračuna tako, da se število vrstic v slovarju deli s številom gesel (Svensén 2009: 27); to velja za tiskane slovarje.
Poklicni leksikografi so do tega skeptični, ker lahko vsak prispeva karkoli, raven kakovosti prispevkov pa je težko nadzorovati (Svensén 2009: 450).
V srednjem delu, če ga slovar ima, so pregledni sestavki in ilustracije (te so lahko tudi v zadnjem delu) (Svensén 2009: 380).
Svojo delitev slovarjev Svensén zaključuje z delitvijo slovarjev glede na velikost .
Nobena ureditev pa ne zadovolji vseh potreb in v praksi leksikografi sledijo več principom ali jih kombinirajo (Svensén 2009: 364).
Mikrostruktura slovarja je vrstni red podatkov, ki se neposredno ali posredno navezujejo na geslo, in razmerje med njimi (Svensén 2009: 78, 344).
Znotraj tretje skupine tako lahko najdemo slovarje, kot so slovarji kolokacij, frazeološki slovarji in drugi (Svensén 1993, 9-37).
Landau poleg večjezičnih omenja posebej trijezične slovarje, Svensén bilingvizirani slovar.
Svensén v nasprotju z Landauom slovarje deli v večje skupine .
Pomen besede se razlaga z eno ali več (delnimi) sopomenkami ali s sopomensko parafrazo (Svensén 2009: 214).
V grobem lahko delimo slovarje glede na to, na kateri komponenti besede so osnovani (Svensén 1993, 9-37).
Najpomembnejša in v večini primerov obvezna sestavina v sprednjem delu so navodila za rabo slovarja33 (Svensén 2009: 381).
Slovar, poleg omenjenih komponent, daje tudi določene informacije o pragmatičnih vidikih besed (Svensén 1993, 3-4).
Prva se nanaša na zgradbo geslovnika, druga pa na zgradbo slovarskega sestavka (Svensén 2009: 77).
Elektronski slovarji omogočajo več različnih načinov iskanja kot slovarji v knjižni obliki (Svensén 1993, 9-37).
Posledično nastaja veliko število različnih slovarjev, ki zadovoljujejo različne potrebe uporabnikov (Svensén 1993, 9-10).
Prva skupina je skupina slovarjev, ki so osnovani na oblikovni komponenti besed (Svensén 1993, 9-37).