Rasinski (2004b) v svojem članku izpostavlja strategijo ponavljajočega branja kot primerno za utrjevanje branja pri učencih, ki imajo težave z avtomatizacijo branja.

Rasinski (2004a) tekočnost branja predstavi kot večdimenzionalen koncept, ki predstavlja povezavo med dekodiranjem in bralnim razumevanjem.

Rasinski (2004) je v svoji raziskavi predstavil korelcijo med tekočnostjo branja (hitrost, natančnost, izraznost) in bralnim razumevanjem.

Rasinski (2004) pravi, da bralci z ustreznim ritmom, intonacijo in poudarkom dokazujejo, da so besedilu poiskali ustrezen pomen.

Rasinski (2004) tekoče branje definira kot natančno branje besedila, primerno hitrost branja in ustrezno izraznost pri branju.

Rasinski (2004) pravi, da je tekoče branje primerljivo z analogijo javnega nastopanja/govorca (angl. public speaking).

Rasinski (2004) navaja, da je za tekočnost pomembna tudi spretnost izraznega branja s pravilnimi poudarki.

Rasinski (2004a) pravi, da je izrazno branje pokazatelj tega, da se bralec trudi razumeti prebrano.

Rasinski (2004) pravi, da samo s treningom bralne tekočnosti ne moremo doseči bralnega razumevanja.

Rasinski (2004a) glede na natančnost pri branju branje uvršča na posamezne ravni.

Ko učitelj besedilo glasno bere, s tem vpliva na povečanje besednega zaklada učencev, njihovo razumevanje in tudi na motivacijo za branje (Rasinski, 2004).

Preverjanje natančnosti branja Rasinski (2004) opredeljuje natančnost branja kot odstotek pravilno prebranih besed na minuto, kar se je izkazalo za veljavno merilo.

Tudi ti bralci lahko imajo slabo razvito tekočnost branja, ker se pri branju osredotočajo zgolj na hitrost in ne na pomen (Rasinski, 2004).

Preko uporabe ustrezne glasnosti , tona , poudarkov , naglasa bralci dokazujejo , da ob branju besedila iščejo oz. uspejo poiskati njegov pomen ( Rasinski , 2004 ) .

Pri analizi števila pravilno prebranih besed na minuto bomo učence uvrščali v skupine glede na norme, ki jih je predstavil Rasinski (2004).

Potrebno je uskladiti ravnovesje med urjenjem veščin (dekodiranje, glasovno razčlenjevanje, tekočnost branja) in umetnosti (branje za užitek) (Rasinski idr., 2020).

Takšno branje je na frustracijskem nivoju, pri čemer imajo učenci poleg motivacije za branje lahko tudi druge težave (Rasinski, 2004).

Rasinski je tekoče branje opisal kot zmožnost natančnega, hitrega in nenapornega branja besedila, skupaj s primernim naglaševanjem (Rasinski 2003).

Dobljen rezultat predstavlja učenčevo stopnjo tekočnosti branja (hitrosti), ki jo merimo v prebranih besedah na minuto (Rasinski, 2004a).

Vsako poučevanje branja, ki je osredotočeno predvsem na hitrost in zelo malo na smisel prebranega, pa je napačno" (Rasinski, 2012, str. 517).