Béjoint opaža (2007: 11--20), da zaradi frekvenčnosti informacij, vnesenih v korpus, in opazovanja enot v rabi korpus zagotavlja višjo avtentičnost informacij.

Béjoint (2010: 256) priljubljenost e-slovarja zlasti pri mlajših uporabnikih pripisuje naraščajočemu zanimanju mladih za novo tehnologijo.

Béjoint (2010: 225-226) poudarja, da rabe slovarja ne smemo precenjevati - potrebne veščine za to ima po njegovem mnenju vsak povprečen odrasli uporabnik jezika.

Béjoint (2010: 95) med narodi oz. skupnostmi, za katere slovar pomeni narodni simbol, poleg npr.

Béjoint (2010: 243-244) je povzel ugotovitve več raziskav125 o potrebah uporabnikov in njihovih veščinah za rabo slovarja.

Obstaja na stotine slovarjev, namenjenih tujim govorcem, ki se učijo angleščino, Béjoint (2010) pa navaja pet najpomembnejših oziroma t. i.

Gre za določeno število podatkovnih enot/polj,42 npr. izgovarjava, etimologija, sopomenke, in njihovo urejenost, ki se razlikujejo glede na vrsto slovarja (Béjoint 2010: 12).

V slovarjih so pogosto skriti predsodki ali stereotipi; na splošno so dečki in moški "lepše" predstavljeni kot deklice in ženske (Béjoint 2010: 213).

Gesla morajo biti razvrščena po enostavnem merilu (običajno po abecednem vrstnem redu), da uporabniki z iskanjem nimajo težav (Béjoint 2010: 15).

Priljubljenost teh ni posledica le prednosti, ki jih imajo, ampak tudi razvoja tehnologije in, kot piše Béjoint (2010: 256), zanimanja mladih zanjo.

Slovar ne more vsebovati vsega in je že ob izidu deloma zastarel, ker kar naprej nastajajo nove besede (Béjoint 2010: 31).

Ta je lahko abecedna ali sistematična, npr. ko so gesla urejena glede na njihov pomen (Béjoint, 2010).

Obstaja veliko vrst slovarjev, zato je težko oblikovati definicijo, ki bi zajemala vse različice (Béjoint, 2010).

E-slovarji imajo v primerjavi s tiskanimi toliko prednosti, da jih bodo sčasoma povsem nadomestili (Béjoint 2010: 375).

Hausmann (1990 v Béjoint 2010: 33) meni, da je to mogoče učinkovitejše, vendar se zelo redko uporablja, razen v otroških slovarjih.

Celotno zgradbo slovarja (jedrni in zunanji del skupaj) imenujemo megastruktura slovarja (Béjoint, 2010).

Slovarski delavci se tega dejstva morajo zavedati in ravnati družbeno občutljivo in odgovorno ( Béjoint 2000 : 120 ) .

V številnih raziskavah o uporabi slovarjev ( Béjoint 1981 , Tomaszczyk 1979 ) so ugotovili , da uporabniki v slovarju najpogosteje iščejo pomene posameznih besed ali posameznih frazemov .

Ti morajo biti v slovarju, ker niso predvidljivi in se jih moramo naučiti (Béjoint 2010: 314).