sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "toličič in zorman".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo toličič in zorman med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Toličič in Zorman zato ( 1963 ) pravita , če želimo , da bo test dobro diferenciral posameznike , je najboljše , da vsebuje take naloge , ki dobro diferencirajo .
Toličič in Zorman (1965) ugotavljata, da je občutljivost preizkusa znanja tem višja, čim manjše razlike v znanju posameznikov lahko s z njim ugotavljamo.
Toličič in Zorman ( 1963 ) dodajata , da dosežki v testu niso odvisni samo od znanja ampak tudi od njihove motivacije in zanimanja .
Toličič in Zorman ugotavljata , da so aspiracije odvisne od družine v kateri otrok živi .
Toličič in Zorman ( 1977 ) navajata , da so razlike med dečki in deklicami zelo majhne ali pa jih sploh ni .
Toličič in Zorman (1977) sta opravila obsežno raziskavo med slovenskimi učenci 4. in 8. razredov osemletke iz različnih socioekonomskih okolij.
Na razlike v šolski uspešnosti med mestnimi in podeželskimi otroki bi lahko vplivali tudi izostanki od pouka , kot menita Toličič in Zorman .
Kot navajata Toličič in Zorman ( 1965 ) , mora sestavljalec testa znanja zelo dobro poznati smoter in cilje predmeta , pri katerem se bo preverjalo znanje .
Veliko otrok ima zaradi delovanja okolja neenake možnosti za osvajanje znanja in razvijanje sposobnosti, kljub enakim formalnim pogojem (Toličič in Zorman, 1997).
Učenci, ki prihajajo iz podeželskega okolja, imajo občutno nižje poklicne in izobraževalne aspiracije kot njihovi vrstniki iz mesta (Toličič in Zorman, 1977).
Če želimo , da bo test dobro diferenciral posameznike , je v testu najbolje obdržati take naloge , ki dobro diferencirajo ( Toličič in Zorman , 1963 ) .
Zanimivo je tudi , da takšno stimulativno vzdušje v družini poveča učno uspešnost otroka , ne glede na izobrazbo staršev ( Toličič in Zorman , 1977 ) .
Vendar pa vseh hib ne moremo pripisat testom znanja na sploh , temveč tudi tistim , ki teste tako sestavljajo ( Toličič in Zorman , 1965 ) .
Če hočemo , da bo test dobro diferenciral posameznike , je najboljše , da obdrži take naloge , ki dobro diferencirajo ( Toličič in Zorman , 1963 ) .
Sledi še analiza testnih nalog , kar pomeni , da pregledamo vse še enkrat in oblikujemo končno obliko testa ( Toličič in Zorman , 1965 ) .
Toličič in Zorman, 1977, navajata, da so testi inteligentnosti pokazali, da so otroci iz družin z višjim SES dosegli boljše rezultate.
Takšno okolje je premalo vzpodbudno za otroka , ki zato razvije manjši besedni zaklad in stavčno strukturo govora ( Toličič in Zorman , 1977 , str. 15 ) .
Toličič in Zorman ( 1963 ) dodajata še teste prostih odgovorov ali esejistične teste .
Srečujejo se tudi s številnimi miselnimi problemi , logičnim sklepanjem ( Toličič in Zorman , 1977 , str. 13 ) ter možnostmi , s katerimi razvijajo občutek samostojnosti .
Uspešna primarna socializacija omogoča otroku , da se laže vključi v šolsko delo in življenje šolske skupnosti ( Toličič in Zorman , 1977 ) .