Pajares (1992) izpostavlja pomen ozaveščanja prepričanj bodočih učiteljev, ki vplivajo na interpretacijo vpliva strokovnih izobraževanj in ne nazadnje na prenos znanja v prakso.

Pajares (1992) razlaga, da se ljudje s svojimi pojmovanji poistovetimo, identificiramo z drugimi, prilagajamo svetu, zaradi česar so tako odporna na spremembe.

Pajares (1992) ugotavlja, da obstaja pomembna povezava med učiteljevimi prepričanji in njegovim načrtovanjem, odločitvami glede poučevanja in načinom dela.

Pajares (1992) opozarja, da učiteljeva oziroma vzgojiteljeva prepričanja pomembno sooblikujejo interpretacijo pedagoških situacij in odločanje v praksi.

Pajares (1992) pride do istega zaključka, in sicer, da so prepričanja učiteljev najpomembnejša pri izboru vsebin, ki jih ti poučujejo.

Pajares (1992) poudarja, da je težko določiti mejo, kjer se znanje konča in stališča nadaljujejo.

Pajares (1992) je domneve opredelil kot nesporne osebne resnice, ki jih imamo vsi.

Pajares (1992) opozarja, da so prepričanja lahko pravilna ali napačna.

V nadaljevanju navajam nekaj temeljnih predpostavk o prepričanjih, ki jih Pajares združuje iz ugotovitev več raziskovalcev (prav tam).

Raziskave različnih strok ugotavljajo, da so adolescenti v primerjavi z otroki bistveno močneje pozitivno povezali samoučinkovitost in učno uspešnost (Pajares, 1995 po ibid.).

Pri spremembah sistema je treba upoštevati občutke avtonomije vzgojiteljev, ki ne smejo biti izolirani, ampak morajo postati del sistema osebnih prepričanj (Pajares, 1992).

Seveda pa nam še tako velika samozavest in optimizem ne moreta zagotoviti uspeha , če nimamo potrebnih znanj in spretnosti ( povzeto po Pajares , 2002 ) .

Podobno o vplivu izkušenj meni tudi Pajares (1992), ki piše, da zgodnje izkušnje močno vplivajo na pojmovanja in so zelo odporna na spremembe.

Viri pričakovanj samoučinkovitosti so pretekli dosežki oz. uspehi, opazovanje drugih oz. modeliranje, verbalno odzivanje okolice ter čustveno doživljanje posameznika (Pajares, 2002).

Ker so osebna pojmovanja nezavedna, jih ne moremo direktno opazovati, lahko jih prepoznamo posredno preko posameznikovega vedenja in izražanja (Pajares, 1992).

Ker so posameznikova pojmovanja nezavedna, jih ne moremo neposredno opazovati, prepoznamo jih lahko preko posameznikovega vedenja in izražanja (Pajares, 1992).

Posamezniki z visoko samoučinkovitostjo so pri zahtevnejših nalogah praviloma bolj umirjeni, kar pozitivno vpliva na njihovo učno uspešnost (Pajares, 2008).

Pozitivna besedna prepričevanja spodbujajo in tudi okrepijo prepričanja o lastni učinkovitosti, oslabijo pa jih negativna besedna prepričevanja (Pajares, 1996).

Usher in Pajares (2008) sta pokazala, da so razlike med spoloma v zaznani samoučinkovitosti pogosto lahko specifične glede na področje.

Ta niso vezana na prepričanja o lastnih sposobnostih, ampak na prepričanja o učinkovitosti posameznega dejanja ali metode (Pajares, 2008).