Ob slednjih pa se ženske (še) težje spopadajo (navadno se poskušajo izogibati odzivom, ki bi znanca spravili v neprijeten položaj) (Fileborn, 2012, str. 251-252, 254).

To ženske še dodatno omeji in oteži direktno naslavljanje ali nasprotovanje nezaželeni spolni pozornosti (Fileborn, 2012, str. 253-254).

Vendar pa lahko torej prizorišča s praksami, ki se jih poslužujejo, če tudi ne zavedno, spodbujajo nezaželena vedenja (Fileborn, 2012; Gunby in drugi, 2020).

Ne glede na razlikovanje pa lahko vsa prizorišča predstavljajo prostore za spolno nadlegovanje, nasilje in nezaželeno spolno pozornost (Kavanaugh, 2013, str. 29; Fileborn, 2014, str. 82).

Po drugi strani pa ženskam omogočajo aktivno upiranje in ne le pasivno prejemanje nezaželenih vedenj (Fileborn, 2012; Gunby in drugi, 2020).

Prav tako so LGBTQI+ oz. kvir osebe bodisi deležne bodisi storilci_ke spolnega nadlegovanja (Fileborn, 2014, str. 81-82).

Potreben je večplasten pristop, ki vključuje intervencije znotraj prizorišč in splošno ozaveščanje (Fileborn, 2017; Graham in drugi, 2017; Gunby in drugi, 2020; Palamar in Griffin, 2020).

heteroseksualnih) moških v največji meri oz. najpogosteje negativno vplivajo na njihov občutek varnosti (Fileborn, 2016a, str. 1115-1116; Plaza in drugi, 2022, str. 108-109).

Who Are You?) na Novi Zeladniji (Fileborn, 2017, str. 218) in t. i.

V mlajših letih so jih pogosto spremljali tudi občutki krivde in odgovornosti, ki so vodili v preizpraševanje lastnega vedenja, kar avtorica Fileborn (2012) pojasni kot posledico ponotranjenih družbenih norm pripisovanja krivde osebi, deležni nezaželenih vedenj.

Različne teoretične perspektive na različne načine opisujejo izvor in vzroke nadlegovanja, pri čemer prepoznavajo širok nabor družbenih, kulturnih, strukturnih in političnih dejavnikov, ki nudijo podlago za pojav spolnega nadlegovanja (Fileborn, 2016b, str. 3).

Glede na ugotovitve avtorice Fileborn (2012), na nezaželena vedenja s strani poznanih oseb pogosto vplivajo specifične norme in pričakovanja povezana s konteksti nočnega življenja (npr. sproščenost, pijanost, pričakovana seksualizirana vedenja).

Udeleženke raziskave, ki se je nanašala na kontekste avstralskega nočnega življenja pogosto doživljajo otipavanje, ko se sprehajajo po nagnetenem baru, nezaželene dotike s strani moških na plesišču, strmenje in verbalno seksualizirano nadlegovanje (Fileborn, 2012, str. 249).

Sicer pa morajo načini preprečevanja vsekakor upoštevati specifičnosti prizorišča, ki ga naslavljajo - potrebno je torej preučiti dejavnike, potrebe in kulturno okolje ter prilagoditi intervencije za preprečevanje tako, da ustrezajo dotičnem kontekstu (Fileborn, 2017, str. 228).

Prepletenost specifičnih značilnosti prizorišč nočnega življenja s širšimi družbenimi spolnimi normami in normami seksualnih interakcij namreč ustvarja družbeno okolje, ki je ugodno za pojav različnih oblik nezaželene spolne pozornosti (Fileborn, 2012, str. 243).

Kljub obstoječim (in naraščajočim) podatkom o vseprisotnosti nezaželene spolne pozornosti s katero se ženske srečujejo v nočnem življenju, je bilo le malo narejeno na področju zmanjševanja pojavnosti tovrstnih incidentov (Fileborn, 2017, str. 215).

Med različnimi tipi prizorišč obstajajo razlike, ne le v fizičnih lastnostih (kot je velikost), temveč tudi kulturi, normah in demografskih značilnostih ciljne skupine obiskovalcev_k (Fileborn, 2016b, str. 3).

Tovrstno zmanjševanje pomena nezaželenih izkušenj nakazuje, da ženske sprejemajo oz. so (do neke mere) sprijaznjene z določeno stopnjo nezaželene spolne pozornosti, ki so je deležne v klubih in barih (Fileborn, 2012, str. 250).

V delu sledim opredelitvi avtorice Fileborn (2012, str. 244), po kateri se nezaželena spolna pozornost nanaša na "vsa nezaželena osvajanja ali oblike vedenja, ki jih oseba interpretira kot vedenje spolne narave ali namere".