Ko je neko vedenje izvedeno večkrat v preteklosti, postaja poznejše vedenje vedno bolj pod nadzorom avtomatiziranega kognitivnega procesa (Aarts et al., 1998).

Aarts in Semetko ( 2003 ) predlagata model o dvojnih učinkih , kjer nekateri mediji prispevajo pozitivno k političnemu zanimanju ljudi , drugi mediji pa ne .

Tisti, ki se že počutijo osamljene, se pogosto povezujejo z internetnimi skupnostmi, kar lahko še povečuje njihovo osamljenost (Aarts idr. 2015, 947).

Posledično izvedba vedenja ni odvisna samo od motivacije oziroma namere, temveč tudi od ustreznega nadzora nad vedenjem (Aarts in drugi, 1998, str. 1357).

Ljudje s šibkejšimi navadami za odločanje uporabijo bolj kompleksne in kognitivno bolj zapletene načine odločanja (Aarts in drugi 1997, 11).

Najbolj navadno, običajno vedenje se pojavi in se nadaljuje učinkovito, zlahka in nezavedno (Aarts et al., 1998).

V želji čim boljšega odnosa z otroki je koristno upoštevati napotke, ki jih je v te namene sestavila pedagoška svetovalka Maria Aarts.

Verplanken in Aarts (1999, 104) opišeta navade kot naučena zaporedna dejanja, ki so postala samodejen odgovor na specifične znake.

Izbira oblike mobilnosti je primer vedenja, ki lahko pridobi močno komponento navade (Aarts in drugi 1997, 540).

To pa ne velja za ponavljajoča vedenja, ki so se razvila v navade (Aarts in drugi, 1998, str. 1358).

Raziskave na področju trajnostne potrošnje potrjujejo, da je močnejša trajnostna nakupna namera močno povezana s trajnostnim vedenjem (Verplanken in Aarts, 1999).

Večina vedenj iz navade se zgodi brez napora in zavestnega razmišljanja (Aarts in drugi, 1998, str. 1358).

Tudi posamezniki, ki imajo težave z zanositvijo, se udeležujejo diskusij spletnih podpornih skupin (Aarts, van den Haak in drugi, 2012).

Verplanken, Aarts in Knippenberg so udeležencem študije predstavili situacije, v katerih lahko izberejo kolo.

Navade pa je težje nadzorovati ali prekiniti kot vedenje, ki nima takšnih lastnosti (Aarts in Dijksterhuis 2000, 76).

Tako so cilji rezultat naše zavestne volje (Aarts, 2019).

Uporabil bo interakcijsk analizo , ki jo je razvila Maria Aarts in njeno Marte Meo metodo , da bi poudril suport otrokovem razvoju .

Amino terminalni TIR ali CC regiji imata najverjetneje odločilno vlogo pri razcepu signalnih poti ( Aarts in sod. , 1998 ) .

Ena od najbolj znanih izboljševalnih hevristik je lokalno iskanje ( Aarts , Lenstra , 1997 ) .

S preostalim tretjim mestom je nase opozoril še en mlad igralec , Nizozemec Ivo Aarts .