sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "stroebe".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Stroebe pravi , da je človeško vedenje nenehno pod vplivom številnih dejavnikov , katerih učinkov se človek ne zaveda .
Stroebe in Schut sta razvila dvojni procesni model žalovanja, ki poudarja, da posameznik v procesu žalovanja ni stalno usmerjen v izgubo.
Stroebe in Schut poudarjata, da je nihanje med izgubo in obnovo normalen in potreben del procesa žalovanja.
Temelji na diatezno - stresnem modelu in upošteva empirično delo dejavnikov tveganja pri izgubi partnerja , ki so jih opredelili Stroebe in sodelavci ( 2007 ) .
Narava in intenziteta odziva žalujočega je denimo različna že samo glede na vrsto odnosa, ki se je prekinil z izgubo (Stroebe idr., 2007).
Hewstone in Stroebe (2020) navajata, da se kognitivna komponenta nanaša na prepričanja, misli in atribucije, ki jih povezujemo z določenim objektom.
Zlasti v prvih mesecih po izgubi je žalovanje povezano s povišano umrljivostjo iz različnih vzrokov, vključno s samomorom (Stroebe idr., 2007).
Diehl in Stroebe (1987, str. 498) menita, da do tega pride, če ostali posamezniki ne sledijo osnovnim pravilom izvajanja in ideje prehitro ovrednotijo.
Stroebe (1992, v Arambašić, 2005) definira predelovanje izgube kot kognitivni proces soočanja z izgubo in kot proces prizadevanja, da se od pokojnika ločimo.
Stroebe in Schut (2001) poudarjata, da na proces žalovanja vplivajo tako okoliščine smrti kot osebnostne značilnosti žalujočega.
Žalujoči lahko občutijo tudi različne telesne težave in v splošnem se fizično zdravje poslabša (Stroebe idr., 2007).
Stroebe in Schut (1999) ugotavljata tudi, da je učinkovito soočanje odvisno od zdravega ravnovesja vseh treh.
Stroebe in Schut (2005, 490) sta ugotovila, da so potrebe kliničnih primerov preveč splošno uporabljene za vse žalujoče ljudi.
Hewstone in Stroebe (2001) ugotavljata, da so lahko naša stališča veliko šibkejša, kot se zdi.
Večini žalujočim bo zadostovala podpora družine, prijateljev, verskih in drugih skupin (Stroebe idr., 2007).
Pomembna predpostavka modela je, da je oscilacija med dvema vrstama stresorjev nujna za uspešno soočanje z izgubo in prilagajanje (Stroebe in Schut, 2010).
Varno navezani bodo izgubo bolj verjetno lažje predelali in se nanjo prilagodili (Stroebe idr. 2005, 58).
Intervedenjska struktura stališč predstavlja način, na kateri se stališča o drugačnih predmetih v spominu posameznika med seboj povežejo (Hewstone in Stroebe, 2001).
Ta ponazarja posameznikov trud za ponovno usmeritev v spremenjen svet brez pokojnega in ponovno načrtovanje življenja po izgubi (Stroebe in Schut, 2010).
Kar je normalno za eno kulturo, ni nujno tudi za drugo; tako je tudi patologija odvisna od kulture (Stroebe in Schut, 1998).