sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "protivnost".
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo protivnost med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zapostavljeni pa nastopa tudi v vezalnosti, za protivnost pa morata biti v nasprotju tudi vsebini stavkov, zgolj pa ne zadostuje.
Veznik in lahko protivnost izraža predvsem na stavčni ravni, in sicer zaradi vsebine povedkov, ki nista kookurenčna.
V večini primerov je prisotna protivnost oz. neke vrste predpostavka.
Tudi to kaže na preplet razmerij, a vse te primere uvrščamo v protivnost, saj je nasprotje jasno izraženo.
To kaže, da pri stopnjevanju ne gre za protivnost - protivnost kot razmerje je le vir za veznike.
Stavek za konektorjem lahko tudi pojasnjuje protivnost, izraženo s konektorjem.
Sinonimija veznikov kjer in če kaže, kako sta se prostor in vzročnost (v tem primeru pogoj) abstrahirala v protivnost.
Razlikovati ga je treba od drugih (nepravih) odvisnikov, ki izražajo protivnost, npr. z vezniki namesto da, medtem ko.
Razlika v predznaku stavkov (zanikan/nezanikan) veča napetost med stavkoma in s tem tudi protivnost (poleg tega pa še stopnjevalnost).
Protivnost povedi je zato treba ugotoviti iz cele povedi, saj veznik sam ne zadostuje.
Protivnost pogosto dodatno poudarja členek pa, ki je ponekod postal del vezniške zveze.
Protivnost je vzpostavljena med preprosto in ne vem od kod, zato tu ne gre za gnezdenje.
Protivnost je tipično priredno razmerje, saj sta obe informaciji enakovredni, le tako sta lahko namreč tudi nasprotni.
Protivnost je razmerje, pri katerem je en element (beseda ali stavek) nasproten drugemu.
Protivnost in dopustnost sta si pomensko dokaj blizu.
Prislov predtem, ki ikoničnost stavkov krši, izrazito teži v protivnost.
Prislov ali členek je neobvezen in protivnost zgolj poudarja, zato ne gre za dvodelne veznike kot pri stopnjevalnosti.
Pomen dvostavčja je protivnost (sicer vzeta zelo široko, tu gre za protipostavitev dveh dejstev, ki si nasprotujeta), ki je značilna za priredja.
Pogosto so vsi stavki trdilni, kar je za protivnost manj običajno.
Kljub pomenski podobnosti se dopustnost obnaša kot tipično podredje, protivnost pa kot tipično priredje.