sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "svojilnost".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo svojilnost med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Če gre pri imeti za pravo svojilnost, je razmerje med glagoloma podpomensko: imeti ≤ biti (pri).
Vsi ti primeri so v slovenščini vsebovali glagol imeti, ki je devetkrat izražal svojilnost, enkrat pa sorodstvene vezi.
V vseh teh primerih svojilnost zavzema pridevnik ali zaimek, božji pa v besedni zvezi določa vrsto oziroma lastnost.
Pomensko izraža lastnost, vrsto, svojilnost in količinskost jedra samostalniške besedne zveze.
Poimenovalni model nastanka zemljepisnega imena (poimenovani predmet, lastnost, svojilnost, nahajanje) in njegove imenske vloge v tem primeru niso tako zelo pomembni.
Glede pomena avtor ugotavlja, da tovrstne tvorjenke zelo pogosto izražajo zbirnost, npr. sklenina, ali (vsaj posredno) svojilnost, npr. javorina.
V okviru pomenske skupine svojilnosti je mogoče razločiti svojilnost posameznikov in vrstno svojilnost .
Natančneje opredeli t. i. razmerno svojilnost kot vzročnoposledično razmerje : stric : nečak ( moški je stric , ker / če ima nečaka ) .
Dalmatin z rabo rodilniške oblike zaimka izraža svojilnost .
Dalmatin svojilnost , za pomen ' njegov ' , izraža tudi z osebnimi zaimki .
V dilemi sem , ker tisti , na katerega se » svojilnost « nanaša , ni del zadevnega stavka .
Težava se pojavi , ko moramo ločiti svojilnost od vrstnosti .
Pravo predpisuje vrstnost in svojilnost dejanj , ki ustvarjajo nova pravila istega pravnega reda .
Bajec (1950: 49) v besedotvorni analizi uvrsti med izsamostalniške tvorjenke z besedotvornim pomenom "rahla svojilnost s krajevno primesjo".
Toporišič (2000: 628) je v svoji slovnici pomen prilastka v slovenščini nekoliko posplošil na lastnost, vrsto, svojilnost in količinskost.
Prav tako se lahko z desnim neujemalnim prilastkom izraža svojilnost, kar kažejo primeri za vse vasi z izjemo Kamenj.
Pojavijo se namreč poimenovanja , ki imajo v podstavi sestavinsko svojilnost , npr. trup žuželke z možno pretvorbo Žuželka ima trup .
Ni blema :-) Hotel sem samo , ne vem katerič , pudariti , da ve to svojilnost jemljete preveč čustveno .
Svojilni pridevniki so polnopomenska svojilna pridevniška beseda , ki ima samo nedoločno obliko , ko izraža individualno svojilnost ( TOPORIŠIČ 1992 : 319 ) .
Newtonow zakon ali pa Pitagorov izrek ( označujeta svojilnost in vrstnost ) ?