sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "zadobnost".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Zadobnost in istodobnost omogočata ali vsaj olajšujeta pretvorljivost v vezalno razmerje.
V stvareh samih se z zaznavo pričneta nahajati prihodnost in preteklost kot neke vrste večna predhodnost in večna zadobnost.
V ruščini se dovršna dejanja izražajo zgolj z dovršnim deležjem, ki lahko izraža tako preddobnost kot zadobnost.
V ruščini pa se zadobnost najpogosteje izraža s pomočjo dovršnih deležij, ki se nahajajo za glavnim stavkom.
V določenih primerih lahko dovršna deležja izražajo zadobnost v odnosu do povedka glavnega stavka.
Tudi zato, ker gre za specializirano razmerje (časovnost + vzročnoposledičnost/nujnost) je zadobnost v primerjavi s preddobnostjo in istočasnostjo redkejše razmerje.
Tudi raznodobnost, tj. preddobnost in zadobnost, delimo na polno in delno (rus.
Trije časovni odnosi - istodobnost, preddobnost in zadobnost - imajo glede na stopnjo prekrivanja vsak po tri podkategorije.
Sosledici časov pri namenu sta istodobnost in zadobnost.
Prilastkov odvisnik lahko v ruščini pričakujemo takrat, kadar je v odvisnem delu izražena zadobnost, saj tvorba deležnika v tem primeru ni mogoča.
Prav to je storil ruski prevajalec, kar pa ni vplivalo na časovno interpretacijo povedi, tj. na zadobnost zgradbe z gerundijem oz. deležjem.
Nezloženi gerundij namreč lahko izraža tudi preddobnost in zadobnost.
Med ruskimi deležji in španskimi gerundiji, ki izražajo zadobnost, opazimo veliko podobnosti.
Ko z njim izražamo zadobnost, ta igra vlogo velelnika, ko pa se druži z vezniki in členki pa izraža pogoj in dopuščanje.
Danes velja, da je gerundij, ki izraža zadobnost, slovnično nepravilen, če izraža zgolj časovno zaporedje dejanj.
V odvisnikih pa sedanjik izraža zadobnost glede na dejanje nadrednega stavka .
Različni “ časi ” congiuntiva ali condizionala zaznamujejo le sosledico časov ( isotodobnost , preddobnost in zadobnost ) ali realnost , potencialnost oz. irealnost izražene modalitete .
Preddobnost ali zadobnost ( kot v latinščini ) je zelo pomembna , zato ima italijanščina poleg treh preteklih še dva predpretekla časa .
Preddobnost ali zadobnost ( kot v latinscini ) je zelo pomembna , zato ima italijanscina poleg treh preteklih se dva predpretekla casa .
Istodobnost izrazijo tudi s predložno zvezo med x , zadobnost s po x.