sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "fekonja in kavčič".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo fekonja in kavčič med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Fekonja in Kavčič (2020) navajata, da anksioznost poleg čustvenega neugodja spremljajo miselne blokade, pospešeno delovanje telesnih organov, nemir in izogibanje neprijetnim dražljajem.
Fekonja in Kavčič (2020) pravita, da pogostost in intenzivnost strahov z odraščanjem večinoma upadata.
Poleg negativne note, ki ga to čustvo ima, lahko predstavlja pozitiven pomen kot motivacijski vzvod (motivacijo za premagovanje ovir) (Fekonja in Kavčič, 2004).
Nadalje spoznajo, da lahko posameznik hkrati občuti dve nasprotujoči si čustvi, ki se nanašata na isto osebo ali situacijo (Fekonja in Kavčič, 2004).
Pri tem imajo zelo pomembno vlogo starši, ki z izvajanjem nadzora in pogovorom o nasilnih vsebinah omilijo ta vpliv (Fekonja in Kavčič, 2020).
Prosocialno vedenje lahko pri otrocih krepimo z razvijanjem socialnih veščin (Fekonja in Kavčič, 2004), kar smo podrobneje opisali v nadaljevanju magistrskega dela.
Otroci imajo tudi razne fobije in avtorici Fekonja in Kavčič ( 2009 ) definirata pojem fobija kot intenzivni iracionalni strah pred dejansko nevarnimi dražljaji .
Tesnobnost pa se od zaskrbljenosti razlikuje v tem, da predstavlja posplošeno čustveno stanje, ki izhaja iz subjektivnega problema (Fekonja in Kavčič, 2020).
Pojavlja se lahko v obliki generalizirane anksioznosti, pri kateri posameznika skrbi prav vse, čeprav ne ve natančno, kaj (Fekonja in Kavčič, 2004).
V tem obdobju je značilno, da otroci poleg temeljnih čustev razumejo tudi številna čustvena stanja, ki so sestavljena (Fekonja in Kavčič, 2009).
To pomeni, da so otroci v tem obdobju sposobni prepoznati tudi že posamezna čustva, ki niso prepoznavna navzven (Fekonja in Kavčič, 2009).
Doživljajo lahko anksioznost, ki je "posplošeno stanje neopredeljenega nerealističnega strahu brez jasnega vzroka oz. ogrožajočega predmeta ali situacije" (Fekonja in Kavčič, 2020, str. 517).
Otrok ima željo , da bi se družil , hkrati pa ima tudi željo , da se umakne iz socialne situacije ( Fekonja in Kavčič , 2009 ) .
S tem postajajo bolj kompetentni v socialnem sporazumevanju, saj lahko svojo odzivnost prilagajajo tudi čustvenim izrazom sogovornika (Fekonja in Kavčič, 2009).
Banerjee ( 1997 ; po Fekonja in Kavčič , 2009 ) pravi , da otroci posameznikovo doživljanje čustev vse bolj povezujejo z upoštevanjem ali neupoštevanjem moralnih pravil in norm .
Vendar otroci v obdobju srednjega otroštva sebe pogosto doživljajo kot vzrok za čustveno doživljanje svojih staršev (Fekonja in Kavčič, 2004).
Čustva ne prepoznavajo več le iz zunanjih vidikov, ampak tudi na osnovi psiholoških razlik med posamezniki (Fekonja in Kavčič, 2004).
Poleg razumevanja lastnega doživljanja razvije tudi sposobnost pojasnjevanja razlogov, ki so privedli do doživljanja določenih čustev (Fekonja in Kavčič 2020, 521), npr.
Razumejo tudi, da posameznik lahko doživlja neprijetno čustvo (na primer jezo) zaradi dejanj druge osebe (Fekonja in Kavčič, 2009).
Otroci se bojijo zafrkavanja vrstnikov , njihovega zavračanja in tega , da bi bili od njih drugačni ( Fekonja in Kavčič , 2009 ) .