Frydenberg (1997) ugotavlja, da se konflikti, ki nastajajo znotraj družinskih situacij, pojavljajo največ zaradi vsakodnevnih situacij, vezanih na neubogljivost, šolo in sorojence.

Frydenberg (1997) pravi, da do relativno stabilnih razlik v spoprijemanju s težavami pride zaradi različnih izkušenj v uspešnosti reševanja problemov v določenih situacijah.

Frydenberg (2004) navaja trojnost faktorjev, ki ta program spodbujajo: pozitivne osebnostne dispozicije, spodbudno družinsko okolje in zunanje družbeno okolje.

Frydenberg (1997) opiše adolescenco kot prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo, v katerem se posameznik sooča s številnimi razvojnimi ovirami in izzivi.

Frydenberg (1997) navaja, da je pri mladostnikih v tem obdobju moč opaziti povečano nevarnost za poseganje po oziroma zlorabo različnih drog in prenajedanje.

Frydenberg (1997) poudarja, da naj bi mlade poleg zunanjega izgleda, zaposlitve, medosebnih odnosov ter zdravja najbolj skrbele prav šolske ocene.

Frydenberg (2004) pravi, da lahko povečamo in razvijamo posameznikovo soočanje, če imamo za to primerno ogrodje.

Frydenberg (1997) pojasnjuje, da dekleta stresne situacije zaznavajo in ocenjujejo drugače kot fantje.

Frydenberg (2004) meni, da je zmožnost za iskanje pomoči odvisna od učinkovitega komuniciranja.

Frydenberg (2008) navaja, da mladostnikom povzročajo skrbi tri različni tipi težav.

Frydenberg (2008) je združila strategije spoprijemanje v tri večje kategorije.

"Facebook nas je znova dodal med prijatelje, avstralske novice se vračajo na platformo," je bil zadovoljen tudi minister vladnih financ Frydenberg.

" Facebook nas je znova dodal med prijatelje , avstralske novice se vračajo na platformo , " je bil zadovoljen tudi minister vladnih financ Frydenberg .

Spoprijemanje s stresom je praktičen konstrukt, saj posameznik lahko razvija svoje vire spoprijemanja in s tem poveča sposobnost prilagajanja stresnim situacijam (Frydenberg, 1997).

Tudi pomanjkanje spanja pri mladostnikih povzroči stres in zavira okrevanje po stresu, saj spanje vpliva na sposobnost uravnavanja kortizola (Frydenberg idr., 2022).

Lazarus pod spoprijemalne strategije uvršča vsakršno posameznikovo prizadevanje za rešitev situacije (Frydenberg, 1997), od pridobivanja informacij, učenja vedenja, do preusmerjanja misli.

Tudi Frydenberg (1997) navaja, da dekleta poročajo o višji intenziteti doživljanja stresa, najverjetneje zato, ker drugače zaznavajo in ocenjujejo stresnost situacije.

Mladostniki pridobivajo nove izkušnje in odgovornosti, učijo se spoprijemanja s številnimi situacijami, vezanimi na šolo, dom in vrstniške skupine (Frydenberg, 1997).

Velik vpliv ima tudi vključevanje v vrstniške skupine, saj odnosi z vrstniki mladostnikom pomagajo oblikovati občutek pripadnosti in samopodobe (Frydenberg, 1997).

Gre za občutek lastne edinstvenosti in pripadnosti, za razumevanje tega, kdo smo, kako se vidimo in kako nas vidijo drugi (Frydenberg, 1997).