Pretekle raziskave so pokazale povezanost med ravnmi socialne anksioznosti, stilom navezanosti in interpersonalnim funkcioniranjem v intimnih odnosih (Kashdan idr. 2007, 489).

Kashdan in sodelavci v raziskavi potrjujejo, da večje zavedanje smrti pri posamezniku povečuje pozitivna občutja do njegovega življenja (Kashdan 2014, 174).

Kajti psihično dobro počutje je pomemben dejavnik kakovosti našega življenja ( Kashdan et al. 2008 , 221 ) .

Na nastanek in razvoj socialne anksioznosti vplivajo tako biološki kot psihološki dejavniki in njihovo interaktivno prepletanje (Herbert in Kashdan, 2001).

Zato menita, da je pomembno psihološko fleksibilnost razumeti bolj kot skupek transakcij med osebami in okoljem (Kashdan in Rottenberg, 2010).

Za potrebe opredelitve izvora podjetniške radovednosti se definicija konstrukta fokusira na deli Kashdan in drugi (2004) ter Richman in drugi (2005).

Kashdan in Fincham (2002, v Opaka 2008) poudarjata pomembnost radovednosti in jo pojmujeta kot ključno lastnost za razvoj visoke ustvarjalnosti.

Kagan ( 1988 ; povz . po Kashdan in Herbert , 2001 ) je za socialno plašnost , izogibanje in inhibicijo uporabljal izraz vedenjska inhibicija .

Ker kasnejša obdobja odraslosti zaznamuje bolj smiselno življenje (Steger, Oishi in Kashdan, 2009), bi pričakovali, da bodo rezultati ravno nasprotni od dobljenih.

Zato se zdi, da so otroci sposobni doživljati hvaležnost in njeno funkcijo moralnega čustva (npr. prosocialno vedenje) (Froh, Yurkewicz in Kashdan 2009, 635).

Namen je stkan v vedenje in identiteto posameznika kot prevladujoč, osrednji motiv (McKnight in Kashdan 2009, 242).

Disabato, Kashdan, Short in Jarden (2017, 444-58) prav tako ugotavljajo, da hvaležnost in življenjski smisel lahko povečata prisotnost pozitivnih dogodkov in zmanjšata depresijo.

Številne oblike psihopatologije so povezane z odsotnostjo procesov psihološke fleksibilnosti (Kashdan in Rottenberg 2010, 865).

Kot že omenjeno je obdobje srednje odraslosti polno sprememb, tudi na področju smisla (Steger, Oishi in Kashdan, 2009).

To se je pokazalo skozi vse merljive starostne kategorije od 1865 let in tudi pri še starejših (Steger, Oishi in Kashdan 2009, 45 in 48).

Lahko spodbuja ustvarjalnost, notranjo motivacijo, namenskost ter sproži spiralo pozitivnih čustev in izidov (Froh, Yurkewicz in Kashdan 2009, 635).

Kashdan in Finchan (2002, v Opaka 2008) pravita, da je radovednost samoregulativni mehanizem, ki ustrezno usmeri psihološke vire proti cilju (Opaka 2012).

Kot menita Kashdan in Fincham (2002, 373), je radovednost ena najpomembnejših lastnost ustvarjalnih oseb.

Etiološki modeli navajajo številne vzroke za nastanek in razvoj socialne anksioznosti, pri čemer je še veliko neznanega (Kashdan in Herbert, 2001; Puklek Levpušček, 2006).

Prav tako radovednost vpliva tudi na socialne interakcije (Kashdan in Roberts 2004).