Hamari (2014) opozarja, da je njihova učinkovitost odvisna od premišljene implementacije, saj lahko pretirana tekmovalnost odvrača slabše uvrščene uporabnike.

Hamari in drugi (2014) opozarjajo, da lahko neprimerna vpeljava igrifikacije v organizacijo povzroči stres, izgorelost ali celo odpor zaposlenih.

Hamari in drugi (2016) trdijo, da ti elementi ne le izboljšajo ohranjanje znanja, temveč tudi izboljšajo splošno izkušnjo strank.

Hamari in drugi (2016) trdijo, da trajnost ni med učinkovitimi motivi, ki vodijo k napredku delitvene ekonomije.

Hamari in drugi (2016) prav tako poudarjajo, da so okoljske koristi ena ključnih prednosti delitvene ekonomije.

Kot opozarjajo različne študije, je uspeh močno odvisen od konteksta, slabo zasnovani sistemi pa lahko povzročijo celo negativne učinke (Hamari in drugi, 2014).

Z izkoriščanjem notranje privlačnosti iger želi igrifikacija spremeniti vsakdanje naloge ali izkušnje v prijetne in ciljno usmerjene dejavnosti (Hamari in drugi, 2014).

Ponudnik storitev z delitvijo svojih izdelkov ustvari dobiček, uporabnik pa lahko najde želeni izdelek/storitev po nižji ceni (Hamari in drugi, 2016).

Raziskave izpostavljajo, da zgodbeno oblikovanje povečuje motivacijo uporabnikov, saj nudi občutek namena in čustvene povezanosti z nalogo (Hamari in drugi, 2014).

Vendar pa raziskave opozarjajo, da lahko pretirana tekmovalnost vodi v nezanimanje, če uporabniki zaznajo lestvice kot nedosegljive (Hamari in drugi, 2014).

Igralcu so s tem, preko vgrajene časovne mehanike, prodajali virtualne izdelke, ki so omogočili, da je lahko igral manj (Hamari, 2011).

Dejansko ta skupna dejavnost presega tradicionalna transakcijska sredstva, ločuje blago in storitve v prostoru in času (Hamari in drugi, 2016).

Posledično lahko to porabnikom omogoča, da si ustvarijo določen ugled v družbi, saj se jim viša status (Hamari et al., 2016).

Skupni izzivi, skupne izkušnje in priložnosti za socialno interakcijo prispevajo k pozitivnemu in podpornemu okolju (Hamari in drugi, 2014).

Huotari in Hamari (2011) ugotavljata tudi, da razvijalci iger, storitev in produktov uporabniku ne morejo nujno zagotoviti dobre izkušnje.

Hamari in Koivisto (2015) sta preučila, kakšna je povezava med družbenim vplivom in nadaljnjo uporabo aplikacije za zdravstvene namene.

Huotari in Hamari (2012, str. 19) opredeljujeta igrifikacijo kot koncept, ki se nanaša na proces izboljšanja storitev, pri čemer štejejo igralne izkušnje.

Pri uporabnikih, ki so izpostavljeni priponkam, obstaja veliko večja verjetnost, da bodo aktivno uporabljali storitev (Hamari, 2013).

Eden od glavnih pomislekov uporabnikov storitev medsebojne souporabe, obravnavanih v literaturi, je zaupanje (Hamari in drugi, 2016).

Francozi so v uvodnih minutah pokazali, po kaj so prišli, v šesti minuti je prečko s strelom z glavo zadel Hamari Traore.