Maretič Požarnik (2000) pravi, da se mora učitelj v procesu ocenjevanja izogniti ocenjevanju številnih "nekognitivnih" ciljev, ki so sicer v procesu pouka pomembni.

Maretič Požarnik (2006) se nanaša na tri komponente: spoznavno (znanje in razumevanje), akcijsko (poklicne spretnosti) in čustvenomotivacijsko (učiteljeva stališča in vrednote).

Maretič Požarnik (2000), je pomembno povezovanje teorije in prakse v učiteljevem celotnem usposabljanju, tudi v poklicnem delovanju.

Ena od sodobnih metod, ki se vedno več uporablja, je tudi didaktična igra, ki sodi med metode izkustvenega učenja (Maretič Požarnik, 2003).

Učna motivacija » obsega vse , kar daje pobude za učenje , ga usmerja in mu določa intenzivnost , trajanje in kakovost « ( Maretič Požarnik , 2000 ) .

Temu pa ustrezajo metode , ki dopuščajo različne odgovore in reakcije ter usmerjenost v osebno in neponovljivo doživljanje ( Maretič-Požarnik in drugi 1995 , 93 ) .

Ker naj bi današnje družbe temeljile na kakovostnem znanju, tudi poučevanje temelji na sodobnih teorijah in modelih poučevanja (Maretič Požarnik, 1897, str. 63).

Vendar pomanjkanje kompleksnejših kombinacij učnih oblik omejuje možnosti za aktivno sodelovanje in globlje razumevanje trajnostnih vprašanj (Maretič Požarnik idr., 2017).

Povratne informacije temeljijo na opazovanju in analizi predstavitev, kar spodbuja aktivno udeležbo ter razumevanje kompleksnih vsebin (Maretič Požarnik idr., 2017).

Na področju vzgoje in izobraževanja Maretič-Požarnik (2006) pojem kompetence opredeli kot celoto treh ravni; spoznavno, čustveno-motivacijsko in akcijsko.

Spremembe pojmovanja je potrebno dokumentirati, da učenci vidijo spremembo v znanju od začetka do zaključka učne enote (Maretič Požarnik, 2018).

Ta pristop je skladen s teoretično opredelitvijo, ki izpostavlja pomembnost prepoznavanja in naslavljanja družbenih izzivov (Maretič Požarnik idr., 2017).

Učna motivacija je produkt medsebojnega delovanja razmeroma trajnih osebnostnih potez učenca samega in značilnosti učne situacije ( Maretič Požarnik , 1988 , str. 83 ) .

V skladu z literaturo to povečuje učinkovitost učenja in omogoča bolj celovito obravnavo trajnostnih vprašanj (Maretič Požarnik idr., 2017).

Osebe , nagnjene k izostrovanju , opazijo spremembe in znajo ohraniti zaporedne dražljajske situacije med seboj ločene ( Maretič-Požarnik in drugi 1995 , 15 ) .

V skladu s teoretičnimi izhodišči ta metoda pomaga učencem razvijati praktične rešitve za družbene izzive (Maretič Požarnik idr., 2017).

Po raziskavah lahko refleksivni in izkušeni učitelji najbolj vplivajo na spremembo kognitivnega stila otrok in mladostnikov ( Maretič-Požarnik in drugi 1995 , 23 - 38 ) .

Medtem ko pri skupinskem delu vsi člani delajo isto nalogo, poročevalec pa nato to predstavi ostalim (Maretič Požarnik, 2003).

Lahko imamo vizualni oziroma vidni, avditivni oziroma slušni ali kinestetični oziroma čutno-čustveni stil zaznavanja (Maretič Požarnik, 2018).

Kot pravi tudi Maretič Požarnik ( 2007 , str. 47 - 48 ) gre za kompetence , ki jih ima vsak vzgojitelj in učitelj in so vsem enake .