Avtentično vodenje temelji na pristopu Shamir & Eilam življenjskih zgodb: pripisovanje pomena dogodkom, ki se zgodijo vodji v življenju in tvorijo življenjsko zgodbo.

Razvoj avtentičnega vodja nakazuje na večjo verjetnost, da se bo kot posledica razvilo tudi avtentično sledenje, vendar to ni zagotovljeno (Shamir & Eilam, 2005).

Z življenjskimi izkušnjami posameznik vpliva kako se bo odzval pri novih izzivih, poglobi samozavedanje in si jasno zada svoje vrednote (Shamir & Eilam, 2005).

Avtentični vodja se ves čas izpopolnjuje glede na organizacijo in okolje v katerem deluje ter je aktiven pri svojem samorazvoju (Shamir & Eilam, 2005).

Govorimo torej o uskaljenosti posameznikovega obnašanja z njegovimi prepričanji in stališči ter vrednotami, ne glede na naravo le-teh (Shamir & Eilam, 2005).

Avtentično vodenje se torej ne osredotoča zgolj na posameznike v celotnem sistemu, temveč na avtentično razmerje med njimi (Shamir & Eilam, 2005).

Skozi svoje prelomne življenjske dogodke nabirajo izkušnje, vrednote in prepričanja, kar jim v nadaljevanju daje močno oporo pri vodenju (Shamir & Eilam, 2005, str. 402).

Avtentično vodenje temelji na dobrem poznavanju sebe in svojih vrednot, kar se odraža v vsakodnevnem delovanju in vodenju (Shamir & Eilam, 2005).

Iz tega je razvidno, da je razvoj odnosa med vodjo in sledilci izrednega pomena za razvoj samega vodje (Shamir & Eilam, 2005).

So edinstveni in jih definirajo njihove lastne življenjske zgodbe, stojijo za svojimi vrednotami, so verodostojni in transparentni (Shamir & Eilam, 2005).

Simons (v Shamir & Eilam, 2005, str. 403) nekoliko natančneje opredeli samozavedanje kot zmožnost vodenja, ki jo posamezniki razvijejo skozi svoje življenjske izkušnje.

Za pojasnitev konstrukta avtentičnega vodenja moramo poleg avtentičnega vodje vključiti tudi sledilce in odnos med njimi (Shamir & Eilam, 2005).

V nadaljevanju življenjska zgodba zagotavlja pomemben vir informacij, na podlagi katere sledilci utemeljijo svoje presoje o avtentičnosti vodij (Shamir & Eilam, 2005, str. 395-396).

V voditeljski vlogi najdejo notranjo moč in moralni kompas, kar jim pomaga pri reševanju novih izzivov (Shamir & Eilam, 2005).

Vodje te karakteristike pridobivajo z izgradnjo, razvojem in nadalje še pregledovanjem oziroma obnavljanjem svojih življenjskih zgodb (Shamir & Eilam, 2005, str. 396).

Vse to pa se izraža pri njegovem vedenju, ki je skladno s samozavedanjem, vrednotami in cilji (Shamir & Eilam, 2005).

Avtentičen pomeni biti pristen, tak kot si (Shamir & Eilam, 2005, str. 396), tak kot si prišel na svet, edinstven in poln ljubezni.

Eudaimonija pa je prisotna takrat , ko aktivnosti in dejanja osebe sovpadajo z njegovimi osebnimi vrednotami ( Shamir & Eilam , 2005 ) .

Avtentični vodje ne kreirajo neko sliko osebe, ki je vodja, ampak je funkcija vodje nek podaljšek njihove osebnosti (Shamir & Eilam, 2005, str. 396-397).

Njihovo vodenje temelji na vrednotah in prepričanjih, za katerimi stojijo in jih imajo ponotranjene (Shamir & Eilam, 2005).