sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "kollmuss in agyeman".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Kollmuss in Agyeman (2002) razložita štiri vzroke, ki bi lahko vplivali na medsebojno povezavo med odnosi in stališči ter konkretnim pro-okoljskim delovanjem.
Kollmuss in Agyeman (2002) prookoljsko vedenje opredeljujeta kot okolju prijazno vedenje, ki minimalizira negativni vpliv človekovih dejanj na naravno in umetno okolje.
Kollmuss in Agyeman (2002) trdita, da stališča ne vplivajo neposredno na vedênje, temveč vplivajo na vedenjske namere, ki posledično oblikujejo naša dejanja.
Kollmuss in Agyeman (2002) pro-okoljsko vedênje definirata kot vedênje, ki strmi proti zmanjšanju negativnih vplivov na naravno in umetno okolje.
Kollmuss in Agyeman (2002) navajata, da se večina strokovnjakov strinja, da okoljsko znanje vpliva le na majhen delež okolju prijaznega vedenja.
Kollmuss in Agyeman (2002) trdita, da ima posameznik v sebi vse tri vrste okoljskih stališč, vendar so ta različno močno izražena.
Kollmuss in Agyeman (2002) ugotavljata, da iz raziskav izhaja, da je povezava med znanjem in vedênjem šibka oziroma je sploh ni.
Kollmuss in Agyeman ( 2010 , str. 248 ) pa ugotavljata , da leta formalne izobrazbe sicer vplivajo na okoljsko pismenost , ne pa tudi na okoljsko odgovorno vedenje .
Kollmuss in Agyeman ( 2002 ) ugotavljata , da se ljudje v veliki meri odločamo za vedenje , ki se hitro izplača .
Kollmuss in Agyeman (2002) pravita, da okoljsko znanje nima pomembne vloge pri oblikovanju posameznikovega pro-okoljskega vedenja.
Kollmuss in Agyeman (2002) ugotavljata, da se ljudje v veliki meri odločamo za vedenje, ki se hitro izplača.
Kollmuss in Agyeman (2002) menita, da na razvoj okolju prijaznega vedênja vpliva več notranjih in zunanjih dejavnikov.
Kollmuss in Agyeman (2002) sta v analizi modelov ugotovila, da na prookoljsko vedênje vplivajo različni dejavniki.
Čustvena vpletenost: Kollmuss in Agyeman (2002) jo označujeta kot stopnjo čustvenega odnosa do naravnega sveta oz. sposobnost ustvarjanja čustvenih odzivov na propadanje okolja.
To mu omogoča prepoznavanje okoljskih posledic svojih dejanj, kar pogosto neposredno vpliva na njegove trajnostne odločitve in nakupno namero (Kollmuss in Agyeman, 2002).
Določanje povezanosti med okoljskimi stališči in vedênjem je težavno, saj se med stališči in vedênjem pojavlja t. i. razkorak (Kollmuss in Agyeman, 2002).
Zunanji faktorji, ki vplivajo na odnos do narave in okoljsko vedenje so institucionalni, ekonomski in socialno-kulturni vplivi (Kollmuss in Agyeman, 2002).
Že Kollmuss in Agyeman (2002) sta omenila dejavnike, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo pozitiven ali negativen vpliv na prookoljsko vedenje.
S tem se strinjata tudi Kollmuss in Agyeman (2002), ki pravita, da se z daljšanjem izobrazbe povečuje količina znanja o ekoloških problemih.
Odnos do okolja se torej pogosto ne prevede v okoljsko vedenje, kar imenujemo raztežaj med stališči in vedenjem (Kollmuss in Agyeman, 2002).