Rotvejn Pajičeva nadaljuje, da nekatere študije med negativne posledice večopravilnosti uvrščajo tudi trajno kognitivno oškodovanost, zaviranje ustvarjalnosti, utrujenost, izčrpanost, zmanjšano motivacijo.

Rotvejn Pajič (2015) pravi, da ta pristop vključuje prilagoditve izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa, primerno urejeno učno okolje in specifične strategije pomoči in podpore.

Rotvejn Pajič (2015) izpostavlja, da je potrebno skrbno načrtovati uporabo elektronskih naprav, saj te škodljivo vplivajo na povečan nemir, vzdraženost in zmanjšano pozornost.

Rotvejn Pajič (2002) pravi, da izraz hiperkinetična motnja uporabljamo pri tistih otrocih, ki imajo težave s pozornostjo, so nenadzorovano impulzivni in prekomerno aktivni.

Rotvejn Pajič (2015) prav tako priporoča stalnost oziroma rutino za lažjo vzpostavitev notranje strukture, saj je le-ta odvisna od zunanje strukture.

Rotvejn Pajič (2015) zapiše, da že izpostavljanje najmanjšega napredka lahko deluje motivacijsko, kar bi z merjenjem in beleženjem tudi sistematično dosegli.

Rotvejn Pajič (2015) jo opredeljuje kot osnovno miselno sposobnost, ki jo uporabljamo pri večini aktivnosti, kot so mišljenje, govor, spomin, sklepanje ...

Rotvejn Pajič (2015), ki pravi, da naj bodo posledice neustreznega vedenja povezane s samim dejanjem, jasno sporočene otroku in dosledno izvajane.

Rotvejn-Pajičeva ( 2002 , str. 35 ) meni , da pri nastanku in ohranjanju hiperkinetične motnje sodeluje in se prepleta vrsta dejavnikov , ki povečuje možnost nastanka motnje .

Rotvejn Pajičeva (2002) navaja, da je izraz hiperkinetična motnja ena izmed najpogostejših oznak za otroke, ki imajo očitne težave s pozornostjo.

Rotvejn-Pajič ( 2002 , str. 41 ) navaja , da veljajo otroci s hiperkinetično motnjo za veliko bolj » težavne « otroke za vzgojo in vodenje , kot ostali otroci .

Rotvejn Pajič (2015) pravi, da lahko otrok vsakodnevne dražljaje zaznava preveč intenzivno, kar ga naredi še bolj vzdraženega in nemirnega.

Rotvejn Pajič (2015) pa poudarja, da pravočasna prepoznava motnje v otroštvu lahko bistveno pripomore k premagovanju težav v odraslosti.

Rotvejn Pajič (2015) pravi, da pravočasna prepoznava motnje v otroštvu lahko bistveno pripomore k premagovanju težav v odraslosti.

Rotvejn Pajič (2011) pravi, da s postavitvijo okvirov poteka vsakodnevnih dejavnosti zmanjšamo otrokov notranji nemir.

Rotvejn ( povzeto po Praper , 1996 ) ugotavlja da so jaslični otroci trikrat pogosteje bolani od ostalih .

Najpogosteje je razumljena kot skupek vedenjskih, kognitivnih in emocionalnih težav, ki se kažejo s tako imenovano primarno in sekundarno simptomatiko (Rotvejn Pajič, 2002).

Zavedati se moramo, da pozornost predstavlja osnovno kognitivno sposobnost, ki je vključena pri večini naših aktivnosti (pomnjenje, mišljenje, sklepanje) (Rotvejn Pajič, 2015).

Te so usmerjene v učenje učnih, organizacijskih in metakognitivnih strategij, premagovanje in korekcijo specifičnih primanjkljajev, vaje za izboljšanje pozornosti...(Rotvejn Pajič 2015, str. 31).

Najpogostejša oblika pomoči je še vedno medikamentozna terapija, ki naj bi se nadgradila s psihološkimi, socialnimi in pedagoškimi pristopi (Rotvejn Pajič, 2015).