Passolunghi (2010) v raziskavi ugotavlja, da imajo otroci s primanjkljaji na področju matematike slabši delovni spomin in manjšo hitrost procesiranja.

Passolunghi (2009) pri otrocih z aritmetičnimi učnimi težavami merili hitrosti dostopa do numeričnih in nenumeričnih informacij v dolgoročnem spominu.

Passolunghi (2011) ugotovile, da so za reševanje bolje motivirani italijanski petošolci, tako tisti z nižjimi in višjimi dosežki pri matematiki.

Ugotovili so, da primanjkljaj v delovnem pomnjenju vpliva na nezmožnost učencev, da nadzirajo in prezrejo neustrezne in nepomembne informacije (Passolunghi, 2014).

Natančneje gre za sposobnosti predvidevanja, planiranja - priprave načrta reševanja, nadzora procesa reševanja (motoring) in sposobnosti vrednotenja doseženega rezultata (Passolunghi, 2010).

Po izdelavi načrta nastopi faza izračuna, v kateri mora učenec identificirati operacije, ki jih bo uporabil za doseganje podciljev (Passolunghi, 2010).

Mnogo drugih raziskovalcev je prav tako upoštevalo možnost, da na izvajanje reševanja besedilnih nalog vplivajo sposobnosti metakognitivnega tipa (Passolunghi, 2010).

Ko učenec dojame problemsko situacijo, opisano v besedilni nalogi, mora v fazi načrtovanja poiskati pot do rešitve (Passolunghi, 2010).

Passolunghi (2011) so izvedle primerjalno analizo med slovenskimi in italijanskimi učenci z in brez težav pri reševanju ABP.

Pogosto je opredeljena kot "občutek zaskrbljenosti, strahu ali celo kot fobija, ki ovira uspešnost pri matematiki" (Passolunghi, 2014, str. 27).

Mayer (1983, po Passolunghi, 2010) pravi, da proces prevajanja besedila zahteva dve različni operaciji: operacijo jezikovnega tipa in operacijo semantičnega tipa.

V kolikor je predstavljen problem učencu že znan, je integracija informacij lažja oziroma boljša (Passolunghi, 2010).

Verbalni delovni spomin naj bi deloval kot pokazatelj težav pri matematiki pri mlajših učencih, pri starejših ne več (Alloway in Passolunghi, 2010).

Za izračun je nujno tudi poznavanje algoritmov računanja, ki jim je po mnenju Mayerja (1987, v Passolunghi, 2010) treba posvečati več pozornosti pri poučevanju.

Splošno najbolj uporabljen model na področju raziskav o učnih težavah je model, ki ga je razvil Baddeley (Passolunghi, 2014).

Učenci z učnimi težavami pri matematiki imajo šibko sposobnost inhibiranja nepomembnih informacij, posebno numeričnih (Passolunghi idr., 1999; Passolugnhi idr., 2005).

Mayer s sodelavci (1984, v Passolunghi, 2010) je ugotovil, da učenci lažje reprezentirajo tiste ABP, ki se v učbenikih pogosteje pojavljajo.

Tako je razumevanje odvisno od ključnih besed in ne omogoča konceptualnega razumevanja naloge (Jonassen, 2003; Passolunghi idr., 2004).

Mayer in sodelavci (Mayer idr., 1984, v Passolunghi, 2010) so v okviru modela predelovanja informacij določili kategorije aktiviranih kognitivnih procesov med reševanjem MBN.

Je tudi napovednik zgodnjih matematičnih zmožnosti že na samem začetku šolanja (Passolunghi idr., 2007, v Passolunghi, 2010).