Kellert (1996) je ugotovil, da ženske ocenjujejo višje moralistična in humanistična stališča, moški pa bolj izražajo doministična, utilitarna in znanstvena stališča do živali.

Kellert (1993) navaja, da si obe razsežnosti odnosa, tako znanstvena kot ekologistična, delita zanimanje, radovednost, čudenje in privlačnost do raziskovanja živali.

Kellert (1996) navaja, da z upoštevanjem antropomorfizma ljudje bolje vrednotijo živali, ki letijo, kar bi lahko predstavljalo prednost za netopirje pri varstvu.

Kellert (1993) pravi, da imajo visoko izobraženi ljudje bolj pozitivna stališča do živali in da ima izobraževanje ključen vpliv na spremembo stališč.

Kellert (1984a) je ugotovil pomembne razlike v stališčih glede na starost, spol, znanje, območje, s katerega prihajajo, ter etično pripadnost.

Kellert (2002) opozarja, da je neposredni stik z naravo (kamor bi lahko uvrstili tudi lastništvo domače živali) pomemben za otrokov razvoj.

Kellert (1993) ugotavlja odklonilen odnos kmetov in širše javnosti, do nevretenčarjev, saj te povezujejo s škodljivimi učinki na pridelkih.

Kellert (1982) je enako ugotovil, da se med dečki in deklicami pojavljajo statistično pomembne razlike v znanju in odnosu do živali.

Kellert (1996) meni, da je otrokovo neposredno doživljanje narave bistvena, kritična in nenadomestljiva dimenzija za njegov razvoj.

Kellert (1984a) je v ameriški raziskavi ugotovil večjo naklonjenost in znanje med prebivalci podeželja kot med prebivalci mest.

Kellert (1985) je tudi ugotovil, da se spremembe v času razvoja otroškega dojemanja živali zgodijo v treh prehodnih obdobjih.

Kellert (1996) je predhodno že opredelil izobraževanje kot enega najpomembnejših dejavnikov vpliva na izoblikovanje stališč.

Kellert (2005) opozarja, da je otroštvo čas, ko so izkušnje z naravo najpomembnejše za fizično in mentalno zorenje otrok.

Kellert (2002) je povezoval izgubo neposrednih izkušenj v naravnem okolju z globalnim trendom izgube biodiverzitete.

Kellert (1994) je zapisal, da se znanje lahko izraža kot ekološko in faktografsko ali pa kot okoljska ozaveščenost.

Kellert (1985) je v svoji raziskavi določil 9 osnovnih tipov odnosov ljudi do živali, s pomočjo katerih je možno ˝izmeriti˝ vsak odnos posebej.

Kellert (1985) je tudi ugotovil, da učencem primanjkuje ekološkega razumevanja, kar negativno vpliva na stališča.

Kellert je leta 1985 ugotovil višje izraženo znanje o naravi in posameznih organizmih pri fantih kot dekletih.

Kellert (1996) meni, da je znanje najmočnejša sila, ki oblikuje človekovo dojemanje narave in biodiverzitete.

Kellert (1984a) je ugotovil, da ženske izražajo večjo čustveno povezanost in etično občutljivost do živali.