Tomasello in sodelavci (2012) so sicer izpostavili znotrajskupnostni čut za solidarnost in egalitarnost, do katerega pride pri lovsko-nabiralskih skupnostih.

Tomasello (2005) loči tri vrste gest, ki se pojavljajo v zgodnji komunikaciji dojenčkov in otrok: rutinske, deiktične in simbolne.

Primatolog in psiholog Tomasello pa zagovarja hipotezo, da je človeško mišljenje posebno predvsem zato, ker temelji na medsebojnem sodelovanju oziroma tvorjenju skupnosti.

Novorojenčki že v prvih tednih življenja zaznavajo intonacijo, ritem in melodijo govora, kar jim pomaga razlikovati med različnimi vrstami govornega sporočanja (Tomasello, 2005).

Nekateri avtorji , med njimi tudi Tomasello ( 1992 ) , menijo , da otroci sestavljajo besede skladno z modelom odrastlih , le da se učijo položaja posameznih besed .

Warneken in Tomasello ( 2006 ) sta pokazala , da mladi šimpanzi do neke mere razumejo predvidena dejanja , vendar manj odločno kot njihovi človeški kolegi .

Učinek zobnikov je opisal Tomasello (1993), ki pravi, da je temeljna značilnost človeških kulturnih procesov in praks, da so te kumulativne.

Kot opisuje Tomasello, lahko človeški otrok že kmalu dojema misli ljudi, ki ga obkrožajo.

Avtor jezika ne razlaga kot prirojeno strukturo, temveč kot rezultat interakcije med biološkimi predispozicijami in družbenim okoljem (Tomasello, 2005).

Pragmatično čedalje učinkoviteje uporablja jezik za izražanje želja, opozarjanje, zahtevanje in poimenovanje v različnih socialnih kontekstih (Tomasello, 2005).

Tomasello in Childers (2006) sta ugoravljala, ali se otroci lažje naučijo samostalnikov ali glagolov v maternem jeziku.

Najnovejše raziskave o razvoju človeške civilizacije so pokazale, da je bistvena lastnost ljudi sodelovanje (Tomasello, 2014).

Tomasello (1999, v Zupančič, 2004b) razlaga, da gre za namerno ponavljanje vedenja druge osebe, kjer otrok posnema njeno vedenjsko namero.

Z mimičnim posnemanjem poimenujemo razvojne oblike, ki se pojavijo prve (Tomasello, 1999, v prav tam).

Pri tem se razvija tudi spoznanje, da imajo ljudje različne misli in mišljenja (Tomasello, 2003).

Rezultati prvega in drugega merjenja podpirajo mnenje avtorjev , da razvoj otrokovega besednjaka ne poteka ločeno od razvoja slovnice jezika ( Tomasello in Bates 2004 ) .

Akhtar in Tomasello (1997) sta pri dvo- (2;1 in 2;9) in triletnih otrocih (3;8) izvedla nalogo izzvane produkcije, uporabila sta nebesede.

Otroci, ki pri enem letu z materjo delijo več epizod skupne vezane pozornosti, imajo šest mesecev pozneje obsežnejše besedišče (Tomasello in Todd, 1983).

Tudi Tomasello (2005) poudarja, da otroci jezik pridobivajo predvsem preko aktivne socialne interakcije.