Marlatt (2005) poudarja, da "posamezniki, ki uporabljajo sprostitvene tehnike, doživljajo manjšo čustveno napetost in so manj nagnjeni k impulzivnemu vedenju" (str.

Marlatt (2005) potrjuje, da so socialni odnosi lahko pomembni pri obvladovanju tveganja, vendar lahko nerazumevanje ali konflikti te odnose spremenijo v vir stresa.

Marlatt (1996) dodaja, da je pristop zmanjševanja škode javnozdravstvena alternativa moralističnemu ali bolezenskemu modelu obravnave uporabe drog.

Marlatt (2005, str. 37) izpostavlja, da strukturirane terapevtske oblike omogočajo posameznikom, da razvijejo strategije za obvladovanje sprožilcev in izboljšajo svoje razumevanje vedenjskih vzorcev.

Marlatt (2005, str. 45) razpravlja o vplivu negativnih čustev kot enega najpogostejših sprožilcev recidiva, saj lahko posamezniki uporabljajo droge kot način obvladovanja teh občutkov.

Marlatt (2005, str. 37) pojasnjuje, da individualna terapevtska pomoč omogoča posamezniku, da globlje razume svoje vedenjske vzorce in razvije strategije za obvladovanje sprožilcev.

Marlatt (2005) pojasnjuje, da pozitivni cilji krepijo občutek nadzora nad življenjem in zmanjšujejo tveganje za zdrs.

Marlatt (2005, str. 45) pojasnjuje, da čustveni sprožilci delujejo kot katalizatorji za recidiv, saj posameznika potisnejo v iskanje takojšnje olajšave preko uporabe drog.

Marlatt (2005, str. 36) pojasnjuje, da travmatični dogodki ali velike življenjske spremembe pogosto delujejo kot sprožilci, saj povečajo posameznikovo čustveno ranljivost.

Marlatt (2005, str. 28) poudarja, da močni družinski odnosi delujejo kot zaščitni dejavnik, saj zagotavljajo čustveno stabilnost in zmanjšujejo občutek osamljenosti.

Marlatt (2005, str. 28) poudarja, da družinska podpora deluje kot zaščitni dejavnik, ki spodbuja posameznika k zdravljenju in pomaga zmanjševati tveganje za recidiv.

Marlatt (2005, str. 98) izpostavlja, da je notranja motivacija odločilna za trajno abstinenco, saj posamezniku omogoča, da premaga zunanje in notranje sprožilce.

Marlatt (2005, str. 28) poudarja, da družinski člani pogosto delujejo kot motivatorji za začetek zdravljenja, saj odvisnikom nudijo čustveno oporo in spodbudo.

Marlatt (2005, str. 27) opredeljuje socialne sprožilce kot situacije, v katerih posameznika obkrožajo ljudje, povezani z drogo, kar poveča tveganje za recidiv.

Marlatt (2005, str. 26) opredeljuje sprožilce kot "visokotvegane situacije", ki posameznike izpostavijo skušnjavi in aktivirajo asociacije na preteklo uporabo.

Marlatt (2005, str. 28) poudarja, da so družinski člani pogosto ključni vir čustvene stabilnosti in motivacije, kar pomaga posamezniku vztrajati v abstinenci.

Marlatt (2005, str. 42) poudarja, da strukturirani dnevni rituali in socialna podpora zmanjšujejo tveganje za recidiv pri posameznikih z dvojnimi diagnozami.

Marlatt (2005, str. 36) opisuje, kako lahko asociativni sprožilci, kot so specifične podobe ali zvoki, izzovejo močne spominske odzive in željo po uporabi.

Marlatt (2005, str. 123) poudarja, da usmerjenost k pozitivnim ciljem posameznikom omogoča občutek kontrole nad življenjem in zmanjšuje tveganje za vrnitev k starim vzorcem.