sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "spolin".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Spolin trdi, da je intuitivno delovanje tisto, ki izključuje razum, oz. je nasprotje razumskega.
Spolin je glavno oviro pri posameznikovi kreativnosti prepoznala v strahu pred zavrnitvijo učiteljev ali vrstnikov.
Spolin (prav tam, str. 11) poudarja še, da se učenci najlaže učijo v stanju, ko uživajo in ko so prijetno vznemirjeni.
Spolin (1999) poudarja nenehen napor, da se moramo počutiti sprejete in ne dovoliti, da naša ustvarjalnost ugleda luč sveta samo z vidikom drugih.
Spolin (1999) pravi, da se lahko posameznik, če je dovolj odprt do okolja, nauči česarkoli si želi, dokler mu okolje to dopušča.
Spolin (1980) pravi, da se vsak lahko nauči, česar si želi, če mu okolje to dopušča in če posameznik to dovoli okolju.
Spolin (1980) je za vsako od iger opredelila 'jedro pozornosti', nekakšen operativni učni cilj.
Spolin (1999, str. 30) dodaja še, da morajo za dosego tega cilja učenci učitelja in sošolce prepoznati kot sodelavce in ne kot sodnike.
Spolin (1980, str. 40) pri tem poudarja, da mora biti mentorjeva vloga pri ocenjevanju enaka vlogam, ki jih imajo učenci.
Pri metodi po Spolin je ključen princip »sledi sledečemu«, po katerem igralec posluša in sledi soigralcu, ki hkrati posluša in sledi njemu.
Igre, ki jih je razvila Spolin in ki jih še danes razvijajo mentorji impra, naj bi bile zmožne pripeljati do obeh stanj.
Pri metodi po Spolin je ključen princip » sledi sledečemu « , po katerem igralec posluša in sledi soigralcu , ki hkrati posluša in sledi njemu .
Za Spolin je ustvarjanje predvsem "raziskovanje, okušanje okolja", širjenje meja posameznika v novi izkušnji in iskanje nenačrtovanega rezultata.
Za Spolin je improvizacija "pripravljenost za reševanje problema, naloge brez pričakovanj in predvidevanj, proces in ne rezultat.
Inovativnost igranja se pri impru po Spolin spodbuja tako, da lahko posameznik razvije sebi lasten način igranja.
Za razvoj improvizacijskih veščin sta poleg okolja pomembna dva dejavnika: človek, sprejemljiv za doživljanje, in aktivnosti, ki omogočajo spontanost (Spolin, 1980).
Predvsem, kot je omenila že Spolin (violaspolin.org, b. d.), da se učimo iz izkušenj.
Podajanje kakovostne povratne informacije je smiselno v vsakem kontekstu, zato se to, da vadimo to veščino, lahko kasneje obrestuje (Spolin, 1980).
Tudi v klasični impro teoriji je ustvarjalni impulz (talent) pojmovan kot individualna kapaciteta posameznika, kot "kapaciteta izkušanja okolja" (Spolin, 1994).
Vsak učenec naj se svobodno odloči za samodisciplino: s svojo odločitvijo naj sprejme pravila igre ter sodeluje pri skupinskih odločitvah (Spolin, 1980, str. 13).