Lonigan ( 2001 ) ter drugi , so poskušali ugotoviti vpliv otrokovih zgodnjih pisalnih dosežkov na uspešnost poznejšega formalnega učenja branja in pisanja v šoli .

Lonigan (1998) sta izpostavila tri kategorije sposobnosti zgodnje pismenosti, ki vplivajo na uspešnost kasnejše pismenosti posameznika.

Raziskave potrjujejo povezave med razvojem teh spretnosti, pri čemer je zgodnje učenje poslušanja ključno za kasnejše uspešno branje in pisanje (Lonigan, 2006).

Branje pravljic in poslušanje pesmic pripomore tudi k razvijanju otrokovega besedišča, ki je vzajemno povezano s fonološkim zavedanjem (Lonigan idr., 2000).

Fonološko zavedanje se torej začne razvijati prej in zajema zaznavanje besed, razčlenjevanje besed na zloge, prepoznavanje rim, aliteracije (Lonigan, 2006).

Anthony in Lonigan (2004) celo opozorita na pomen izbire starostno ustreznih nalog tako pri raziskovanju, merjenju in v terapevtski obravnavi.

Gre torej za sposobnost prepoznavanja glasov v besedi, določanja zlogov in rim ter sposobnost glasovne sinteze in analize (Lonigan, 2006).

Anthony in Lonigan (2004) navajata, da se otroci, ki so uspešnejši pri prepoznavanju rim in glasov, hitreje naučijo brati.

Rime prepoznajo že nekateri 2-letni otroci, pri 5-ih letih pa jo prepoznajo skoraj vsi (Lonigan in sod., 1998).

Toda njegova nekdanja študentka , ki dela v domu za neprilagojene mladostnike , Barbara Lonigan ga prosi , naj ji pomaga pri posebnem primeru .

Anthony in Lonigan (2004) poudarjata, da se spretnosti fonološkega zavedanja pridobivajo pred fonemskim zavedanjem.

Rime prepoznajo že nekateri 2-letni otroci, pri 5 letih pa jih prepoznajo skoraj vsi (Lonigan idr., 1998).

To obdobje je ključno za razumevanje povezav med glasovi in pisnimi ustreznicami ter za pripravo na branje in pisanje (Whitehurst in Lonigan, 1998).

Večina otrok v predšolskem obdobju še ne razvije generaliziranega znanja, prav tako se tegaod njih še ne pričakuje (Puranik in Lonigan, 2014).

To je področje, kjer imajo gluhi in naglušni otroci zaradi svojih senzornih primanjkljajev več težav (Whitehurst in Lonigan, 2001).

Gre za otrokovo sposobnost prenašanja misli v pisno obliko, ki presega zgolj besedno raven pisanja (Puranik in Lonigan, 2014).

Sem spadajo znanje o abecedi, črkah, zapis imena in črkovanje oz. znanje o mehaniki pisanja (Puranik in Lonigan, 2014).

Puranik in Lonigan (2012, str. 180) pravita da se pri otrocih z GJM kažejo težave tako na področju branja, kot tudi pisanja.

To potrjujeta tudi Lerner in Lonigan (2016), ki menita, da se fonološko zavedanje izraža v urejenem razvojnem napredku.

Razvoj zgodnje pismenosti lahko spodbujajo starši v domačem okolju s skupnim branjem knjig (Whitehurst in Lonigan, 1998).