Košak Babuder (2007) predlaga, da upoštevamo učenkine posebne potrebe tudi pri vzgojnih predmetih in zagotovimo določene prilagoditve, ki so ji v veliko pomoč.

Košak Babuder (2007), da za otroke v vseh starostnih obdobjih s tem sindromom velja, da so v primerjavi z njihovimi vrstniki manj samostojni.

Košak Babuder (2007) zato predlaga, da se iz prostora umaknejo vsi moteči predmeti in se delovni prostor omeji (s kredo, vrvico ali klopmi).

Košak Babuder (2011) stori tako, da vsak dan vsaj enkrat omeni ime zapostavljenih učencev pred celim razredom in o njih pove nekaj dobrega.

Košak Babuder (2008) pravi, da je takšno celostno učenje, kjer uporabimo multisenzorni pristop, za otroke s specifičnimi učnimi težavami najuspešnejše.

Košak Babuder ( 2005 ) priporoča knjige , ki ne smejo biti predebele , če pa so že , morajo imeti debelejše liste z več odlomki .

Košak Babuder (prav tam) pa poudari tudi pomembnost ustreznih pripomočkov in materialov pri športu.

Košak Babuder (2013), ki pravita, da med osebami s specifičnimi učnimi težavami pogosto najdemo umetnike, ki pišejo prozo in poezijo.

Košak Babuder (2004) v pozitivnem odnosu do različnosti, ob potrebni strokovni podpori, dobri komunikaciji in strokovnih ter materialnih virih.

Košak Babuder (2014), ki pravi, da imajo ti učenci najpogosteje težave z načrtovanjem pisanja, oblikovanjem idej ter organiziranjem besedila.

Košak Babuder (2011) navaja, da z izboljšanjem šolskega okolja vplivamo na manjši vpliv dejavnikov tveganja na učenčevo učno uspešnost.

Košak Babuder (2012) je v svoji doktorski disertaciji raziskovala razvoj branja in bralnega razumevanja pri 168 učencih 4. razreda iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine.

Košak Babuder (2006), izhajajoč iz ekološke perspektive, inkluzijo predstavi skozi sistem inkluzivne šole, ki ga sestavljajo štirje podsistemi.

Košak Babuder (2008) je oblikovala tudi skupek vprašanj, ki si jih učenec med samo izbiro knjige zastavi, odgovori nanje.

Košak Babuder (2007) za učence z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami poudari pomen ustrezno opremljenega in urejenega učnega okolja.

Košak Babuder (2004, str. 57) večkratno ponavljanje razlage učne snovi opredeli kot smiselno, saj jo učenci, ki počasneje usvajajo znanja, potrebujejo.

Košak - Babuder (2016) je raziskovala vpliv metakognitivnega interstavčnega modela bralnega razumevanja učencev iz četrtega razreda osnovnih šol.

Košak Babuder (2009) poudari, naj bo šola fleksibilna glede šolskih pravil znotraj celovitega modela varnosti in predvidljivosti.

Košak-Babuder (2012) ugotavlja, da sta dobro dekodiranje in dobra tekočnost branja pogoj za uspešno bralno razumevanje.

Košak Babuder (2020) navaja, da je študentov z nevidnimi primanjkljaji bistveno več kot tistih z vidnimi primanjkljaji.