Wentzel (1991) je poročala o povezanosti med tremi vidiki socialne kompetentnosti (socialno odgovornim vedenjem, sociometričnim statusom in samoregulatornimi procesi) z učnimi dosežki učencev.

Wentzel (1993) pri starejših osnovnošolcih ugotavlja, da se učiteljeva naklonjenost do učencev pozitivno povezuje z učnimi dosežki učencev.

Wentzel (2003) poudarja, da biti socialno odgovoren pomeni tudi upoštevati pravila in ustaljene postopke za izvajanje učnih dejavnosti.

Wentzel (1999) govori o treh modelih povezanosti, komplementarnem, razvojnem in hierarhičnem, ki pa se medsebojno ne izključujejo.

Wentzel (1998) je v eni izmed raziskav srednješolce vprašala, kaj razumejo kot učno oporo in spodbudo s strani učitelja.

Wentzel idr., 2015) ni potrdila za odnos mladostnika s prijatelji, je tudi v tej raziskavi nisem preverjala.

Wentzel (2003) ugotavlja, da med medsebojnimi odnosi in učno uspešnostjo obstajajo dvosmerne povezave.

Wentzel (1997), ki je mladostnike povprašala o tem, kakšen učitelj je zanje skrben.

Skladno s tem pa Wentzel (2002) ugotavlja, da je pomankanje negujočega odnosa z učiteljem ena najbolj negativnih predispozicij učnega in socialnega vedenja učencev.

Wentzel van Huyssteen trdi, da je sodobna ideja o večvrednosti znanstvene racionalnosti postala del našega vsakdanjika.

Lastnosti znamke delodajalca lažje ugotovimo, če povežemo osebnostne lastnosti zaposlenih z ugledom, ki ga ima znamka delodajalca (Wentzel, 2009).

Prosocialno vedenje učencev namreč učiteljem omogoča več časa za poučevanje kot vzpostavljanje reda in discipline v razredu (Wentzel, 2003).

Socialno motivirani otroci berejo pogosteje, v branje vložijo več truda ter dosegajo boljše bralne dosežke (Wentzel, 1996).

Socialne spretnosti v šolskem prostoru so z učnim uspehom povezane na zelo kompleksne načine (Wentzel, 1991).

"multiple goals"), motivacijske procese pa skozi interakcijo prepričanj in čustev, ki usmerjajo vedenje (Wentzel, 1999).

Te ugotovitve so najkonsistentnejše , kadar so učne dosežke merili z ocenami učencev ( Wentzel , 1991 ) .

Učenci, ki se radi učijo znotraj skupine, so pogosto intrinzično motivirani bralci in imajo posledično več pozitivnih bralnih dosežkov (Wentzel in Wigfield, 1998).

Wentzel (2003, v Košir, 2013) predstavi ugotovitev, da lahko socialne spretnosti učencev prispevajo k boljšim učnim dosežkom.

Na kakšen način učitelj vzgaja, je odvisno od njegovega vzgojnega stila (Wentzel 2002).

Vrstniška podpora, mentorski odnosi in sodelovalno učenje pa dodatno krepijo psihosocialno rast (Wentzel 2009, 311).