Krashen za opisovanje učenja drugega jezika uporablja izraz acquisition, ki je analogno načinu otrokovega usvajanja maternega jezika, torej nezavedno in "naravno".

Krashen vpeljuje izraz "tiha doba" (ang. silent period), s katerim označuje obdobje, v katerem učenci razvijajo predvsem sposobnost poslušanja.

Krashen trdi, da ob razumljivem jezikovnem vnosu in zadostni količin učenec slovnico usvoji avtomatično.

Krashen trdi, da k uspešnosti učenja pripomorejo motiviranost za učenje, samozaupanje in samozavest učencev ter sproščeno učno okolje.

Krashen s to hipotezo označuje vse vrste psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na proces učenja jezika, od motivacije, potreb učencev itn.

Krashen opisuje, da jezik lahko usvajamo, če se osredinimo na pomen in šele kasneje na samo strukturo jezika.

Krashen omenja tudi t. i. tiho dobo (angl. silent period), ki lahko traja od enega do šestih mesecev.

Krashen je s svojo raziskavo dokazal, da samo učenje ni dovolj, saj moramo jezik tudi usvojiti.

Krashen je predstavil hipotezo o afektivnem filtru in izpostavil, kako lahko afektivni vidik vpliva na učenje jezika.

Krashen je povezal usvajanje maternega jezika z učenjem tujega jezika in predlagal več možnosti poučevanja, ki so podobne usvajanju materinščine.

Krashen je napaki in njeni obravnavi pripisoval malo pomena ali nikakršnega.

Krashen opredeljuje vnos s formulo i + 1 torej učno snov naslednje zahtevnostne stopnje, kot jo opredeljuje že opisana hipoteza naravnega reda.

Krashen ) ocenjujejo , da mora bit otrok cc 1 / 3 časa izpostavljen jeziku , da pride do aktivnega znanja jezika samo po sebi .

Krashen (1983) razume pridobivanje jezika kot podzavesten proces, podoben naravnemu usvajanju maternega jezika, in učenje jezika kot zavesten, šolski pristop, osredotočen na pravila.

Krashen (1982) trdi, da so učenci z visoko motivacijo, samozavestjo, dobro samopodobo in ekstravertiranostjo bolje opremljeni za doseganje uspeha pri usvajanju tujega jezika.

Krashen (1981) opisuje neformalna okolja, ki predstavljajo vnos tujega jezika izven šole in formalno okolje v šoli, kjer se povečuje otrokova jezikovna kompetenca.

Krashen (1982) s hipotezo o naravnem redu izpostavlja pomembnost naravnega, podzavestnega reda, po katerem učenci usvajajo slovnične strukture jezika.

Krashen (1982) pravi, da učenci tujci drugi jezik pogosto usvajajo podobno kot prvi jezik - prek vsakodnevnega poslušanja, opazovanja in ponavljanja.

Krashen (1982) je razvil eno izmed najvplivnejših teorij učenja jezika in jo poimenoval model nadzora, znotraj katere je zapisal pet hipotez.