Barbot in sodelavci (2015) svetujejo, da se pri spodbujanju učenčevih ustvarjalnih potencialov ne smemo osrediniti le na področja, kjer je ustvarjalni potencial nižji.

Barbot in sodelavci (2011) poudarjajo, da kadar je motivacija vrednotena v povezavi z ustvarjalnim produktom, doseže notranja motivacija višjo stopnjo kot zunanja.

Barbot in sodelavci (2011) opozarjajo, da vseh vidikov oz. sestavin ustvarjalnosti ne moremo oceniti z enim samim instrumentom.

Tudi v primeru, da je prevladujoče eno od področij - besedno-literarno ali slikovnolikovno področje - je smiselno, da razvijamo obe področji (Barbot, idr., 2015).

Tako na primer mora posameznik v risbo ali glasbo vključiti različne, vnaprej podane elemente, ali tvoriti zgodbo na določen naslov (Barbot idr., 2011).

Znano je, da je ustvarjalni potencial pri posamezniku različen znotraj različnih področij (Barbot, idr., 2015), kar so pokazali rezultati v naši raziskavi.

Pri ocenjevanju ustvarjalnosti na podlagi procesa je posameznik postavljen pred nalogo, da ustvari nek ustvarjalni produkt (Barbot, idr., 2011).

Uporabili smo tri predmete, tj. plastenko, sponko in čevelj, saj se močno odsvetuje uporaba zgolj enega predmeta (Barbot, 2018).

Poleg sodelovanja, sporazumevanja in kritičnega mišljenja je bila ustvarjalnost širše prepoznana kot ena od temeljnih spretnosti 21. stoletja (Barbot, idr., 2015).

Vzpodbujajo ustvarjalčeve sposobnosti združevanja danih elementov oziroma omejitev izražanja tega v novem, edinstvenem produktu (Barbot idr., 2011).

Če produkt od vseh ekspertov dobi visoke ocene, potem se smatra, da je izdelek ustvarjalen (Barbot idr., 2011).

Namenjen je učiteljem, da bi ti lahko bolje prepoznali in spodbujali ustvarjalni potencial učencev (Barbot, idr., 2011).

Rezultat vseh omenjenih dejavnikov se kaže v ustvarjalnem procesu in ustvarjalnem produktu (Barbot idr., 2011; idr.).

Vendar obstaja zelo malo instrumentov, s katerimi bi lahko ocenili ustvarjalni potencial (Barbot idr., 2011; idr.).

Kognitivni (spoznavni) dejavniki vključujejo procese mišljenja, ki vodijo do ustvarjalnega produkta (Barbot idr., 2011; idr.).

Ustvarjalnost je razumljena kot večdimenzionalni konstrukt, ki je odvisen od določenega področja (Barbot, idr., 2015).

Takšno ocenjevanje je težko, saj učenci še niso zmožni vrhunskih ustvarjalnih dosežkov (Barbot idr., 2011).

Posameznik izbere oz. označi tiste lastnosti, ki veljajo za njegovo vedenje (Barbot idr., 2011).

Podtesti so oblikovani tako, da je otrok postavljen direktno v ustvarjanje (Barbot idr., 2011).

Torrance (1967, v Barbot, idr., 2016) je zaznal enega od padcev divergentnega mišljenja tudi okoli devetega leta starosti.